Petdeset dni po veliki noči v Beltincih obujajo pastirski običaj pokanja z biči.
Ob binkoštnem prazniku so tudi letos v Beltincih obudili skoraj že pozabljen spomin na pastirske čase, ko so, predvsem mladi, pasli živino in jo čuvali s pastirskimi biči. Vmes so pripravljali pastirske igre, zakurili ogenj in si »pajali« kruh. Kdor je prišel zadnji past živino na risalsko jutro je postal »sopi-lopi« oziroma zaspanec.
Tradicijo ohranili vse do danes
V Beltincih se je pokanje s pastirskimi biči okrog binkošti ohranilo vse do danes. Tamkajšnje Turistično društvo je pripravilo jutranje druženje ob Ribiškem domu, Društvo za kolesarstvo in umetnost v Javšju, glasba in pokanje bičev pa se je slišalo še po večih koncih Beltincev.
Praznik sonca in pomladi
Po Sloveniji praznujejo binkošte na različne načine. Kljub različnim šegam in poimenovanjem pa vse kaže na praznovanje pomladi. Ponekod verniki za binkošti okrasijo hišo z zelenjem in cvetjem, da bi tako ujeli Svetega Duha. Nekje na streho dajejo šentjanževe rože, drugod pa so na hlevska vrata obešali šipkove veje, da ne bi mogle čarovnice do živine, v nekaterih krajih pa so zvonarji tekmovali, čigav zvon bo prej zazvonil.
Posebna moč jutranje rose
Ob binkoštih je imela posebno moč jutranja rosa, ki je delovala proti kožnim in očesnim boleznim, ponekod pa so bili prepričani, da si lahko z njo izperejo sončne pege. Ljudje so verjeli, da si lahko videl kako sonce pleše, če si uspel zlesti iz tople postelje zelo zgodaj zjutraj in pogledal skozi rešeto. Vsa praznovanja povezana z zgodnjim vstajanjem so ostanek predkrščanskih obredij in kultov sonca. Praznik je bil tudi priložnost za vedeževanje.
Janja Žalik
