Več kot polovica slovenskih iskalcev zaposlitve se bo odločila srečo poskusiti v Avstriji. Tam si obetajo boljše plačilo, karierne možnosti in večjo izbiro služb.
S prvim majem je v celotni Evropski uniji prišel v veljavo zakon o prostem pretoku delovne sile. Delavci iz Madžarske, Slovaške, Slovenije, Češke, Poljske, Estonije, Latvije in Litve se zdaj lahko prijavijo za zaposlitev na trgu dela Unije, ne da bi za to potrebovali delovno dovoljenje ali dovoljenje za bivanje. Predvsem nemško govoreče države predstavljajo privlačen trg dela.
Slovenci v tujino po karierne možnosti
Možnost boljšega zaslužka predstavlja za kandidate iz vseh štirih držav enega izmed najpomembnejših razlogov za delo v tujini, Slovenci pri tem v največji meri iščemo boljše karierne možnosti. Na vprašanje, kako dolgo nameravajo ostati v tujini, zlasti slovenski iskalci zaposlitve navajajo dolgoročnejše bivanje petih ali več let. Večini anketiranih bi bivanje v tujini predstavljalo novo izkušnjo. Pomanjkanje predhodnih izkušenj z delom v kateri izmed drugih EU držav je problem predvsem slovenskih delavcev, saj je takih kar 89 odstotkov - na Slovaški za primerjavo samo 66 odstotkov. Slovenski delavci imajo o delu v tujini glede na anketo zelo pomanjkljive informacije, zadostno naj bi jih bilo obveščenih samo dobrih 12 odstotkov.
Večina anketiranih je višje izobraženih z dobrim znanjem nemščine
Iskalci zaposlitve so dobro usposobljeni in strokovno kvalificirani, obeh spolov. Medtem ko iz drugih držav prihajajo predvsem univerzitetni diplomanti, je največ slovenskih delavcev s srednjo poklicno šolo, večinoma starih od 30 do 50 let. Medtem ko se v drugih državah med iskalce zaposlitve uvrščajo predvsem samski, je med slovenci največ takih, ki se za delo v tujini odločajo kljub družini z otroki.
