Trgovinske police odslej brez klasičnih žarnic

| v Lokalno

S prvim septembrom je pričela veljati še tretja v vrsti uredb EU parlamenta, s katerimi so od leta 2009 pričeli postopoma iz prometa izvzemati klasične žarnice določenih moči.

Po prvem septembru 2009, ko je v Evropski Uniji začela veljati uredba evropskega parlamenta o prepovedi prodaje navadnih žarnic z močjo 100 vatov ali več, leto zatem še 75 in 60 vatnih žarnic, so s pričetkom letošnjega septembra pričele veljati še uredbe, s katerimi v prosti prodaji ne bo več moč kupiti klasičnih žarnic z nitko. Z direktivami pristojni mednarodni organi stremijo k uporabi učinkovitejših in energetsko varčnejših žarnic in LED svetil, čeprav so se pojavila vprašanja glede vsebine zaradi vsebnosti živega srebra ali merkurija. 

Kot razlog za prepoved prodaje žarnic so v EU parlamentu navedli še neučinkovit izkoristek svetilnosti. Klasične žarnice okoli 95 odstotkov vložene energije pretvarjajo v toplotno energijo, medtem, ko se za svetilnost porabi približno pet odstotkov energije. Uredbe EU parlamenta načrtno izvzemajo iz prometa vse žarnice z določeno močjo, do leta 2016 pa naj bi varčne žarnice in ledice popolnoma zamenjale 130 let star izum Thomas Edisona.

 

 

Komentarji

Hašiš

Lepo ka se ukinjajo navadne žarnice, samo avtor članka si naj malo razčiste pojme ka je LED svetilo! To desno na sliki je definitivno nej! In tak mijmogrede žarnica je samo tista stara v keroj žari nitka, vse ostalo so sijalke.

čriček

Postavlja se drugo vprašanje , ali nakup LED žarnice cenovno odtehta njeno uporabo kajti stane še vedno preveč in če je prihranek pri porabi energije je potem cena LED žarnic tista ki ne odtehta nakup, zaenkrat še ne, sem pa tudi sam namestil vse žarnice z varčnimi žarnicami in če se pozna pri porabi energije je potem zopet sam dvig cene energije tisti ki izniči ta prihranek, torej si vedno na ničli ali pa še pod ničlo.

Hašiš

@KIRA Tisto naslike neje nite eno LED žarnica, to ka so naknadno dodale v galerijo pri ton članke je LED žarnica.

@čriček Tak je bilo pred lejtame z varčnime sijalkame, so se cenovno nej splačale, ampak glede na večje povpraševanje je konkurenca proizvajalcov gratala večja. Posledično pa nižje cejne. Enako de z LED svetile čez par lejt. Je pa vse odvisno za ka jo nucaš, LED ma bole usmerjeno svetlobo.

Abbey Dawn

Meni se zdi, ka so trenutno najbokše halogenske žarnice, kere so nameščene znotraj klasične žarnice in majo podnožje E27. Prijetna, topla svetloba, energijski razred C, kar je za 3 stopničke bokše od klasičnih žarnic na žarilno nitko. Problem je edino ka v prostor oddajo dosta toplote. Prednosti so cena, življenjska doba in možnost zatemnitve.

Kljub dejstvi, ka dobiš dobro varčno žarnico že za 15€, se tudi takše kak so recimo OSRAM in podobne velke firme, lejko pokvarijo v enon samon leti, kljub tomi ka proizvajalec navaja 10 let in več. In ka se razmimo; brez kratkih vklopov in izklopov, v skladi z vsemi priporočili. Poleg toga je svetloba iz varčnih žarnic nej zdrava za očij kažejo zadnje raziskave in lejko vodi do odstopa mrežnice. Se pa strinjan s čričkon; tou malo kelko se prišpara se te pa zagoni za nakup nove žarnice, kera bi sicer naj držala 10 let in tu nega matematike.

dupont

na desni sliki sta navadna žarnica pa kompaktno fluorescentna.
razen halogenke nemre nika nadomestiti staro žarnico. halogenka je dobra s toga vidika, ka se pri porabi filamenta ne opazi razlika in sveti skoz isto svetlo. slaba stran je, ka so občutljive na vžiganje in crkavlejo bole kak navadne.

varčne žarnice so slabe zaradi neprimernoga spektra. bokše od njih so definitivno navadne fluorescentne cevi.
noben tip sodobne varčne žarnice, pa če je tou CFL ali LED tehnologija, nede cenovno isti kak navadna žarnica. CFL pa ravne varčne majo v tisti plastiki spodaj balast, ka se lejko sploj zalaufajo, LED žarnice pa morejo meti pretvornik izmeničnoga toka v enosmernoga. dosta LED žarnic je gnes tudi že v SMD tehniki in še samo poveča ceno.

pojavo de problem odpadkov. moderne žarnice majo še pun kup elektronske šare, kera ma dokaj redke kovine v sebi in bi jih bilo zaradi toga vredno reciklireti. od navadne žarnice ostane samo steklo pa plej pa neka malo volframa.

meni se za navadno žarnico dobesedno joče :D ali nekak mo že preživeli s halogenkami.

Tunc Pajo

Poglednimo na zadevo z drugega zornega kota:
Stara klasična žarnica je nekda koštala približno 0,4€. Zdaj, ko so bile že kak ogrožena vrsta je njihova cena poskočila na 2€ in nekaj.
Če je cena 1kWh~0,15€, in je imela žarnica po karakteristikah približno 1000 ur življenjske dobe, je ena 60W žarnica v svojem življenju pokurila 60kWh, kar je enako strošku energije ~9€. Nova varčna sijalke potroši približno 4x manj energije, kar pomeni, da bi naj potrošila v isti življenjski dobi cca 2,5€. Če vzamemo strošek nakupa varčne sijalke od 10€ naprej, vidimo da v bistvu ne privarčujemo nič. Privarčujemo kvečjemu mogoče na električni energiji. Razlike v denarnici pa ni.
Življenjska doba sijalk pa bi "naj" bila 2000 ur in več. Ta podatek bi mogoče vzdržal, če bi sijalko enkrat vključili in jo imeli vključeno, dokler ne crkne. Tako verjetno tudi določajo življenjsko dobo proizvajalci. Vsak vklop in izklop pa njeno življenjsko dobo močno zmanjša. Še posebej, če so ti vklopi pogosti in zelo kratki.
Primer pri meni doma. V najbolj frekvenčnem prostoru, je potrebno vsaj enkrat letno menjati varčno sijalko. Pa ne zaradi tega ker bi crknila, ampak preprosto izgubi na svetilnosti. Žal nisem nikoli opravil meritev potrošnje ob nakupu in proti koncu njenega "življenja".
Če opravim primerjavo s klasično žarnico, je mogoče življenjska doba večja za 20% v korist sijalke, ampak nič več. Vsaj v mojem primeru ne.

Torej nakup varčne sijalke ali ne? Smo pa postali prisiljeni v nakup le teh., oziroma LED. Ampak se mi vedno bolj kolca po stari. Staro žarnico uničit ni bil noben problem. Pri teh novih sijalkah pa nastane težava zaradi vsebnosti živega srebra in težkih kovin. In če ta vsebnost nevarnih dodatkov odtehta manj potrošene energije na eni strani in večjo potrošnjo energije in bolj eko razgradnjo na drugi, moram priznati, da sem bolj za slednje.

Po drugi strani pa je moj problem, kot potrošnika, kako trošim električno energijo. Slišalo se bo neumno, ampak če želim plačevati višji račun za elektriko je to moj problem. In če želim trošiti energijo preko navadnih žarnic prav tako. Ampak v tej dobi potrošništva, ne razumem zakaj me nekdo pri tem onemogoča. Razen če ima nekdo neposredno korist od tega in mastno kasira na račun varčnih in LED svetil.

Kolikokrat pa ste nesli varčno sijalko nazaj v trgovino?

Hašiš

@KIRA Kelko vijden si strokovnjak za svetila?! No pa nan razlože kak kero deluje.

Glede slik pa če primerjaš tisto na prvi slike kak so trij žarnice je tista na lejvi definitivno nej LED ampak halogenska žarnica! Primerjaj z ovo od Panasonica. Panasonicova ma stojalo in dvej žice do plošciče ge so gore LED diode, pre ovoj z prve slike je pa v sami žarnice notre halogenska žarnica. Drujgeva dva linka ti ne delata v iston poste. Naslednjive dvej slike pa če poglejdneš je pa pre prve nekšno stojalo in LED dioda na vrhe. Drujga slika je pa doma napravlena varijanta.

Malo gradiva za šteti, pa spotoma pogledni trečo sliko:
http://en.wikipedia.org/wiki/Halogen_lamp

Če te še kaj zanijma samo pijtaj ...

dupont

jumpi, se strinjan. obečanih 2000h delovanja varčne žarnice je pravljica. kak san prej omejno, vsi tej varčni nadomestki majo dosta več sestavnih delov, pri varčni žarnici največkrat crkne balast. sploj pa so vse varčne žarnice nej primerne za zunanje pogoje, npr. na stopniščaj, neogrevanih garažah itd, ker se je nej mus, ka so elektronske komponente testerane za po 0°C. torej več stvari ka lejko ide narobe.

rejsan pa je, ka sam filament pa sijalni plin zdržijo najbrž tudi po 50 in več lejt. ka ti to vala, če žarnica crkne iz drugih razlogov.

še ena stvar ka jo eni tudi opazimo je 50-herčno utripanje varčnih žarnic. eni lidje tou opazijo, drugi nej. mene npr. pošteno živcera, kda san negi pa utripajo varčne žarnice. ne predstavlan si lidij v pisarnaj pa v trgovinaj, ka po cele dneve delajo pod tistimi žmigavci. meni bi se zmešalo.

Hašiš

@KIRA Ne včijš tij slejpoga! Probaš pa elektrotehnike pamet solite o žarnicaj...

Taka ka ti naj poven?! Si lekar še ena "pametna" na ton forume keroj človik nemre nikaj dopovedate.

Direktna Direktna

@dupont

To utripanje ka praviš, to dejansko ne opazijo vsi? Te čista vsaka žarnica utrijple ali kak? San mislila ka če utrijple, ka te nekaj naopak z tou žarnico.

Tunc Pajo

Utripa, utripa. Drugače ne bi zasvetila. odvisno samo s kakšno frekvenco.

Kar pa se tiče crkovanja halogenskih luči, pa obstaja rešitev. Obstajajo napravice, ki lahko močno podaljšajo življenjsko dobo. Izdelali so jo elektroniki za svojo uporabo. Ne vem pa, če je v prosti uporabi.

dupont

direktna, če utripa jako očitno, te je z žarnico nekaj narobe. drugače pa utripajo pri 50Hz kar pomeni 50x na sekundo. najbole opazno je utripanje kda posredno gledaš v luč, npr na steni ali pa na novinaj ka jih čitaš :)
saj pravin enin se tou čuje za lase privlečeno ampak ges tou vidin. tudi na cheap-ass fluorescentkaj se opazi utripanje.

v bistvi vsaka žarnica sveti, ker izmenični tok pri 50Hz pomeni ka se faza obrne 50x na sekundo. ali po domače povejdano, elektrika je nej en velka duga neskončna iskra, ampak 50 špicov takših električnih sunkov na sekundo. varčne žarnice so bole dovzetne za tou. teoretično tuj navadne žarnice utripajo, samo filament v vsakon vmesnon sunki žari še naprej in se tou ne opazi.

pa če še malo dlakocepimo, vsa svetila na izmenični tok v biti ne svetijo v eni dugi neskončni špuri, ampak brlijo. ampak to tak hitro, ka se naj ne bi opazilo. tudi televizije pa monitori utripajo, samo kar je nad 50Hz se praktično skoraj ne opazi

Zoran Vogrinčič

dupont glede na to ka človeško oko zazna približno 12 slik na sekundo, težko razmin ka bi što lejko vido "flicker" 50Hz sijalke. Torej bi ti recimo mogo viditi posamične sličice pri slowmotion videi, keri je snemani v 60 fps-jaj (24 fps je naprimer standard za fluid motion picture). Se strinjan ka se opazi flicker če recimo gledaš direkt v panel led-ic, pa vse nemajo istoga ritma, ampak, dejansko kakšna je verjetnost ka se ti to zgodi? Ponavadi gledaš odbito svetlobo svetila, nej pa direkt v svetilo, to ka bi pa recimo štel knjigo osvetljeno s sialko, pa bi dejansko vido utripanje na strani je v praksi nej mogoče. (teoretično je, če bi se človek + knjiga gibala z zadosta velko hitrostjo, ka bi 50x osvetlitev v 1 sekundi bila prekratka za prepotovano razdaljo knjige, če pa bi tisti tekst bil sploj berljivi pri tej hitrosti, pa je drugo pitanje)

Zoran Vogrinčič

Se pa seveda pojavi problem pri recimo fotografiji/videografiji, ge se zna zgoditi ka če se uskladijo hitrost zaklopa pa hitrost utripanja sijalke, dobiš recimo neosvetljeno sceno, čeglij je na oko osvetljena, to pa je problem flicker-a, keri je pri namesko fotografskih svetilih poštimani.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi