Trgatve v vinorodnih okoliših so v polnem teku. Vinogradniki pravijo, da je letina dobra in kakovostna, trgatve pa so zaradi toplejšega vremena letos nekoliko prej.
Vinogradništvo ima v Sloveniji globoke korenine, ki segajo vse tja do rimskih časov. Slovenci smo doslej pridelali že na milijone litrov izvrstnega vina in še danes je vinogradniška tradicija zapisana v zavest skoraj vsakega sedmega Slovenca.
Tradicionalna pa je tudi trgatev, ki je eden izmed najpomembnejših korakov na poti od grozdja do vina, in velja za družaben dogodek, kjer se ob obiranju grozdja zbere vsa družina in prijatelji.
Tradicionalna 'bratev' z vriskanjem v vinogradih, krepko malico ter zvoki harmonike
Običaji, povezani s trgatvami, so sicer v vsaki izmed slovenskih vinorodnih dežel nekoliko različni.
Tradicionalna trgatev, oziroma 'bratev', kot so jo v Pomurju pripravljali že v preteklosti, pa se je po navadi začela nekje ob osmih zjutraj, ko sta gospodar in gospodinja pozdravila goste z zajtrkom. Po zajtrku se je običajno pričela delitev vinogradniških škarij, nato pa so se 'trgači' odpravili v vinograde.
Tradicija 'bratve' je tudi, da se med delom v vinogradih vriska in poje ter, da se prikliče tudi odmev iz sosednjih vinogradov. Da je delo v vinogradu še bolj prijetno, poskrbijo pogosto tudi zvoki harmonike. Med trgatvijo sta običajno organizirani še dve krepki malici, ne manjka pa niti domače potice, retašev in pijače.
V Sloveniji se je zaradi majhnosti in razdrobljenosti lastništva vinogradov večinoma ohranilo ročno trganje grozdja, čeprav si zlasti pri dostopu do trt številni vinogradniki že več let pomagajo tudi s kmetijsko mehanizacijo.
Ročna trgatev je seveda bolj zamudna in naporna od strojnega trganja, vendar je izkušnja trganja zato toliko bolj pristna in nepozabna. Prav tako v številnih, zlasti manjših vinogradih, tudi stiskanje grozdja oziroma 'prešanje' še vedno poteka ročno.
Zaradi visokih temperatur in suše letos trgatve nekoliko prej
Letos so se sicer trgatve oziroma 'bratve' zaradi visokih temperatur in suše pričele nekoliko prej, kot običajno. V številnih vinogradih tako potekajo že približno dva tedna.
»Človek se mora prilagajati naravi in moramo ujeti tisti optimum in plodove, darove narave potrgati,« poudari Simona Hauptman, specialistka za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Letnik 2022 je tako v primerjavi z lanskim letnikom po vsebnosti sladkorja v prednosti za približno 12 do 13 dni, medtem ko za najzgodnejšim letnikom, to je bilo leta 2003, zaostaja za pet dni.
Skupne kisline in pH vrednosti so pri letniku 2022 v primerjavi z letnikoma 2021 in 2003 v povprečju podobne. Masa oziroma teža grozdnih jagod (na osnovi mase 100 jagod) letnika 2022 pa je v primerjavi z letnikom 2021 precej nižja, kar je predvsem posledica suše, še razložijo Kmetijsko gozdarskem zavodu.
Večina letošnjih vin bo tako dozorela že krepko pred martinovim.
»Če vzamemo tisto staro načelo, da je bila nekoč večina ali glavnina trgatev sredi oktobra, potem pa je bil praznik martinovo, vedno enajstega novembra, to pomeni, da bi pravzaprav martinovali čez nekaj dni ali pa že kar zdaj, če bi vzeli tiste prve trgatve,« ob tem razmišlja skrbnik Stare trte in mestni viničar Stane Kocutar.
Včasih so si vinogradniki želeli čim več sladkorja, danes je drugače
Nekoč je veljalo, da se je trgatev pripravila, ko je bilo grozdje dovolj zrelo oziroma je imelo v sebi pravšnjo količino sladkorja. Takrat se je ob obiranju sladkih grozdnih jagod zbrala vsa družina.
Danes pa temu ni tako, čas trgatve je odvisen od tega, kakšen stil vina si želi posamezen vinogradnik.
Sladkorna stopnja tako ni več glavni faktor, ki ga upoštevamo pri določanju roka trgatve. Zelo pomembna je tudi vsebnost kislin, pH vrednost ter vsebnost prostih in skritih arom v grozdju.
Da se določi najbolj primeren čas trgatve za posamezno sorto, vinogradniki redno pokušajo grozdje vsaj 14 dni pred trgatvijo. Vinar Boštjan Protner iz Hiše Joannes Protner, ki na več kot polovici 13-ih hektarjev grozdje prideluje na ekološki način, natančno ve, kakšno vino si želi.
»Včasih so vinogradniki strmeli k temu, da so imeli v grozdju čim več sladkorja, danes pa se ti zgodi, da če nisi pazljiv, da imaš lahko preveč sladkorja v grozdju in pomeni, da imaš vino s preostankom sladkorja ali pa z zelo visokimi alkoholi,« pravi Protner.
Grozdje vse bolj dovzetno za bolezni
Kljub dobri in kakovostni letini pa tokrat vinogradniki opozarjajo, da je grozdje vse bolj dovzetno za različne bolezni, ena izmed teh bolezni je tudi bolezen trte, imenovana zlata trsna rumenica, ki je v zadnjem času zajela vse več vinogradov po celotni Sloveniji.
»Gre za bolezen trte, katero lahko hitro prepoznamo. Na belih sortah listi rumenijo, na rdečih pa pordečijo, značilno je tudi zvijanje listov navznoter. Seveda, je posledično tudi vino slabše kvalitete.
Takšni grozdi imajo namreč bistveno manjšo sladkorno stopnjo in bistveno večji odstotek recimo jabolčne kisline in citronske kisline napram vinski kislini in seveda ti lahko kvarijo samo kvaliteto mošta,« pojasni Jože Miklavc strokovnjak za varstvo rastlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Če ne bomo ukrepali, lahko tako sčasoma pričakujemo, da bo grozdja veliko manj, vino pa bo posledično slabše kvalitete.
»Če ne bodo vinogradniki zaznali te grožnje in pravočasno ukrepali, bomo kmalu brez vinogradov,« je jasen Miklavc.
Preberite še:
Vinogradniške škarje v roke in na delo!
Za vse tiste, ki trgatve še niste pričeli in vaše grozdje še dozoreva, pa so na kmetijsko-gozdarskem zavodu pripravili tudi nekaj napotkov, ki pridejo v poštev za nemoteno izvedbo kakovostne trgatve.
Trgatev, če se le da, opravimo v suhem vremenu. Toplo vreme je še posebej pomembno, ko trgamo rdeče grozdje, za katerega želimo, da se vrenje prične čim prej. Za bele sorte, ki jih pred pričetkom vrenja bistrimo oziroma razsluzimo, pa želimo začetek vrenja zadržati za več ur, zato ga potrgamo zjutraj oziroma, ko je grozdje še ohlajeno. V nasprotnem, začetek vrenja zadržimo s primernim dodatkom prostega žvepla in ohlajanjem.
V celotnem procesu predelave grozdja, nege mošta in vina moramo zagotavljati brezpogojno higieno. Temeljni pogoj za zdravo vino je namreč čistoča, vse od trgatve do kozarca. Tako je pomembno, da poskrbimo za čiščenje prešnice in kleti ter čisto vinsko posodo in opremo.
Pred trgatvijo je potrebno pregledati in pripraviti tudi vinsko posodo. Preveriti moramo predvsem tesnenje posode in odstraniti vinski kamen.
Pomembno je tudi delovanje refraktometra ali moštne tehnice, nabavimo pripomoček za ugotavljanje skupnih kislin in žvepla.
Pravočasno poskrbimo za primerna in kakovostna enološka sredstva (na primer žveplo, encime, kvasovke, hrano za kvasovke, bentonit, kremenčevo čistilo, želatino, ...).
Čeprav se v tem času intenzivno pripravljamo na letošnjo trgatev, ne smemo pozabiti tudi na vina letnika 2021 in starejša. Tudi za to vino je namreč potrebno ustrezno shranjevanje. Neustekleničena vina, ki jih hranimo v najrazličnejših posodah skrbno spremljamo in jih občasno tudi kontroliramo ali vsebujejo dovolj žvepla in kisline. Stekleničena vina pa naj bodo v primernem prostoru, najbolje kleti, z ugodno temperaturo (idealno okrog 12 stopinj celzija), vlažnostjo in v temi.
