Izbruh neozdravljive bolezni vinograda tudi v Prekmurju, bo to tragičen konec vinogradništva pri nas?

Neozdravljiva bolezen trte, vinogradnikom dobro znana po imenu zlata trsna rumenica, je razširjena že v vseh vinorodnih deželah v Sloveniji. Kupi lesa so vse, kar bo ostalo tam, kjer so nekoč bili vinogradi, če ne bomo uspeli ustaviti te nadloge, opozarjajo strokovnjaki.

»Če ne bodo vinogradniki zaznali te grožnje in pravočasno ukrepali, bomo kmalu brez vinogradov,« je jasen Jože Miklavc strokovnjak za varstvo rastlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Bolezen lahko hitro prepoznamo. Na belih sortah listi rumenijo, na rdečih pa pordečijo, značilno je tudi zvijanje navznoter. Seveda, je tudi vino slabše kvalitete.

»Takšni grozdi imajo bistveno manjšo sladkorno stopnjo in bistveno večji odstotek recimo jabolčne kisline in citronske kisline napram vinski kislini in seveda ti lahko kvarijo samo kvaliteto mošta,« je jasen Miklavc.

Okužba se hitro širi

Prenašalec bolezni je ameriški škržat, ki okužbo prenese na zdrave trte. Zatiramo ga s škropljenjem, a ko primere zlate trsne rumenice že opazimo, je prepozno.

Okužba se na območju severovzhodne Slovenije hitro širi. Zaznani so trije večji izbruhi, dva v Podravju, en v Prekmurju. Odstotek okuženih trt na teh območjih je od pet do 20 odstotkov, našli so tudi vinograde z 90 odstotki okuženih trt.

Kmetijski strokovnjaki vinograde v varovalnem pasu redno preglejujejo, kjer okužba že je, pa je rešitev le ena. Odstranitev trte, je jasen Miklavc: »Običajno to naredijo tako, da odrežejo, zamažejo, potem pa jeseni s traktorjem potegnejo trto ven.«

Trta bi res propadla sama, a bi se v tem času okužile tudi druge, zato je nujno hitro ukrepanje: »Ko ima vinogradnik enkrat odstotek okuženih trt, kot je tukaj, bo to saniral v treh ali štirih letih, od takrat pa bo moral kar trte, ki imajo bolezenske znake, odstranjevati.«

Na terenu fitosanitarni pregledniki

V teh dneh fitosanitarni pregledniki pregledujejo vinograde za zlato trsno rumenico po celotni Sloveniji in tako so se začeli pregledi tudi v severovzhodni Sloveniji.

Pregledniki imajo letos posebno nalogo. Zraven vsakoletnih naključnih pregledov, jih letos čakajo pregledi 191 točno določenih grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva. S pomočjo teh pregledov bi radi določili stanje na terenu okrog določenih okuženih območij.

Tisti, ki se z vinogradništvom ukvarjajo zgolj ljubiteljsko, manjkajočih trt ali celih vinogradov pa pogosto niti ne zasadijo znova. Predvsem starejši tega niti ne zmorejo. In klopotec sčasoma utihne.