Suša je ponekod v Pomurju uničila že več kot 70 odstotkov pridelka, ki mu ne morejo pomagati več nobene padavine. Namakalni sistemi so redki, saj se zaradi nizkih odkupnih cen ne splačajo.
Hladna fronta, ki je v ponedeljek zajela Slovenijo v naše kraje ni prinesla padavin. Na zahodu je padlo od 20 do 30 litrov padavin na kvadratni meter v osrednji Sloveniji pa deset litrov.
Dnevno izhlapi več kot pet litrov vode
Vodja murskosoboške območne enote Kmetijsko Gozdarske zbornice Slovenije, Franc Režonja pravi, da so posledice suše že vidne, predvsem na ravninskem delu Pomurja, kjer so sušna, plitka tla. Površinski sloj se intenzivno suši, saj dnevno izhlapi tudi več kot pet litrov vode na kvadratni meter.
Uničenih 70 odstotkov pridelkov
Suša je najbolj prizadela t.i. trikotnik Murska Sobota – Odranci – Turnišče, ter določene dele Goričkega in Prlekije. Na murskosoboškem oddelku KGZ Slovenije ocenjujejo, da je suša najbolj prizadela koruzo, buče, plodovke in predvsem vrtnine. Na območju Turnišča in Lipovec je uničenih najmanj 70 odstotkov pridelkov in jim več ne morejo pomagati nobene padavine.
Namakanje v Pomurju redko
Namakanja je v Pomurju zelo malo, imajo ga samo v KG Rakičan in v Ivanjcih, vendar kot pravijo na KGZS je potrebno razumeti, da se investicija v namakalni sistem ne splača, saj je odkupna cena prenizka. Izide se le pri pridelavi vrtnin. Režonja pravi, da namakanje ni možno na vseh tleh, in dodaja da: »Na plitkih tleh, ki so predvsem na ravninskem delu, namakanje ni dobro oziroma priporočljivo, saj se z namakanjem poruši struktura tal.«
Največ zavarovanj v kmetijstvu sklenjenih pri Triglavu
Največ, med 70 in 80 odstotki vseh zavarovanj v kmetijstvu je sklenjenih pri zavarovalnici Triglav. Pri območni enoti Murska Sobota imajo zavarovanih približno 23 tisoč hektarjev kmetijskih površin, od tega največ koruze, skoraj 9.000 hektarjev, pšenice dobrih 7.000 in ječmena dobra 2.000 hektarjev, oljna ogrščica znaša slaba 2.000 hektarja ter ostala žita. 600 hektarjev je buč, ostalo pa vinogradi, sadovnjaki in vrtnine. V Pomurju je zavarovanost relativno dobra, pravi Avgust Gomboc iz Zavarovalnice Triglav, saj je več kot polovica površin zavarovanih, ker nimajo podatkov za ostale zavarovalnice predvidevajo, da sta zavarovani nekje dve tretjini površin. Gomboc ocenjuje, da več kot 70 % kmetov, ki jim pomeni kmetovanje glavni ali pa velik del dohodka zavaruje svoje posevke in plodove.
Glavni rizik, ki ga zavarujejo je toča, možno je dozavarovati tudi riziko spomladanske pozebe. V letošnjem letu so pri Triglavu zavarovancem ponudili tudi novo zavarovanje in sicer Indeksno zavarovanje posevkov pred nevarnostjo pomanjkanja padavin - meteorološko sušo. To zavarovanje je možno skleniti za žitarice do 15. marca v tekočem letu, za koruzo, buče, travinje pa do 15. maja v tekočem letu.
Pri Triglavu so izpostavili informacijo, da pri zavarovanju posevkov in plodov skoraj vse rizike (razen indeksnega zavarovanje pomanjkanja padavin) država subvencionira v višini 50 odstotkov zavarovalne premije.
Dežja še ni na vidiku
Po letošnjem drugem vročinskem valu, ki se je v ponedeljek iztekel s prehodno hladnejšo fronto, pa tudi v prihodnjem obdobju dežja ni na vidiku. Meteorološka napoved do 8. avgusta kaže vroče in sončno vreme z najvišjimi dnevnimi temperaturami po nižinah od 32 do 36 stopinj, kar za rastline pomeni visoko izhlapevanje. Na Arsu zato pozivajo prebivalce, da naj ravnajo tako, da ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja voda.
