Načrtovani kip v enem od soboških krožišč še vedno deli javnost, čeprav ni dvoma, da je sveti Nikolaj zavetnik Murske Sobote.
Soboški škof Peter Štumpf želi, da se ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v soboško krožišče postavi kip svetega Nikolaja. Ideja naj bi bila stara že kar nekaj časa, prvič pa je škof Štumpf soboško občino k sodelovanju pri uresničitvi ideje povabil na otvoritvi drevoreda Martina Luthra. Soboška občina je tako z ureditvijo in poimenovanjem trga po Martinu Luthru poskrbela za odziv katoliške skupnosti.
Kip kot dobrodošlica
Mogočen kip, visok približno štiri metre, bi ob stolnici pozdravljal mimoidoče.
“Če bi kip stal na krožišču poleg stolnice, bi bila to dobrodošla novost in dobrodošlica, da človek prihaja v mesto dobrote, kjer so dobri ljudje. Prepričan sem, da smo Prekmurci še vedno dobri in gostoljubni ljudje,” je za Planet TV povedal Goran Kuhar, stolni župnik Stolne župnije svetega Nikolaja Murska Sobota.
Naročnik kipa sta soboška škofija in župnija, kot pomnik prekmurskih korenin pa naj bi v krožišču stal že decembra.
Bronast kip visok štiri metre
Načrtovani kip je zasnoval akademski kipar Marjan Drev, njegova vizija je bronasta podoba v velikosti štirih metrov.
“V levi roki bi držal škofovsko palico, v desni tri zlate krogle na glavi bi imel škofovsko pokrivalo, skulptura je narejena za v prostor, čeprav sta dva dominantna pogleda, ampak je modelirana tako, da ustreza vsem zornim kotom.”
Kot pravi kipar, zasnova kipa sledi tradiciji evropskega kiparstva.
PREBERITE ŠE:
-
Lokalno | 27 komentarjevOb občinskem prazniku odkrili doprsni kip Marie Pozsonec
Murska Sobota že ima eno polomijo
Do samega videza in lokacije kipa pa je kritična stroka, ki pri izbiri kiparja ni sodelovala. Robert Inhof, umetnostni zgodovinar, muzejski svetnik in član Slovenske sekcije mednarodnega društva likovnih kritikov je jasen, da ima Murska Sobota na področju javne plastike že eno polomijo. Misli na Muzo Erato na Trgu Kulture, kar po besedah Inhofa pomeni, da imamo točno eno slabo skulpturo preveč.
“Načrtovana skulptura sv. Nikolaja, kot sem jo videl na družbenih omrežjih, ne glede na povsem različno tematiko, žal izraža sorodno oblikovno občutenje. Prej kot na neko resno umetnino takšen izdelek spominja bolj na figurico čokoladnega Miklavža odvitega iz okrasne in zaščitne embalaže. Kot majhen dekorativni suvenirček bi takšna skulptura najverjetneje krasno funkcionirala, kot javna plastika pa nikakor ne, saj v tem primeru velja, da čim večja je skulptura, slabše izpade, saj se na ta način še bolj izpostavijo vse njene pomanjkljivosti.”
Stroka pri izboru ni sodelovala
Inhof še dodaja, da je tudi načrtovana lokacija postavitve kipa svetega Nikolaja zelo ponesrečena. “Resda je to krožišče v bližini Stolne cerkve sv. Nikolaja, toda to krožišče, podobno kot tudi Trg kulture, ne prenese nobene skulpture. Pri izboru javnih plastik in lokacij za njihovo postavitev je po njegovem vedno nujno sestaviti usposobljeno komisijo, ki se drži izključno strokovnih meril in ne tistega, kar je nekomu iz tega ali onega razloga všeč. Kot primer izpostavi ljubljansko stolnico, ki je tudi poimenovana po sv. Nikolaju, vendar vizualno z ničemer ne obremenjuje okolice. Inhof pravi, da je kip še pred svojo postavitvijo sprožil debate o vsem mogočem, razen o umetniški vrednosti in ustreznosti skulpture in izbrane lokacije. “Dolgoročno pa bi nam prinesel natanko to, kar prinese vsaka neposrečena javna plastika – posmeh širše javnosti,” zaključi Inhof.
Kučan o postavitvi kipa ne ve nič
O ceni kipa škofija še ne govori, saj računa tudi na sofinanciranje mestne občine, vendar pa pravijo, da je že ob prvi predstavitvi ideje bila s strani občine izražena velika spodbuda. Kip naj bi postavili v okviru 100-letnice priključitve Prekmurja matičnemu narodu, skupaj s kipi petih narodnih buditeljev ter kipov Cirila in Metoda.
Zanimivo pa je, da s tem ni seznanjen Milan Kučan, predsednika Iniciativnega odbora za obeleževanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V telefonskem pogovoru nam je namreč povedal, da on o postavitvi kipa svetega Nikolaja ne ve nič.
Kdo sploh je sveti Nikolaj?
Nikolaj bil je bogat krščanski škof, ki je vse svoje premoženje razdal ubogim. V Sloveniji so od šestih, tri stolnice posvečene svetemu Nikolaju. Sicer pa ima Miklavž v roki ima tri zlate krogle, ker je revnemu kmetu tri večere zapored skozi okno vrgel denar, da je ta lahko prihranil za poroko svojih treh hčera. Po svetem Nikolaju oziroma Miklavžu pa je poimenovan tudi sejem – Miklavžev sejem, ki se vsako leto v mestu odvija 6. decembra. Sveti Nikolaj pa zaznamuje tudi grb mesta Murska Sobota.
Grb je bil leta 1996 izbran na javnem natečaju. Akademski slikar Sandi Červek je grb zasnoval tako, da na sodoben način povzema podobo ravninskega mesta, ki se kot srebrna črta blešči na robu horizonta nad katerim vzhaja in zahaja sonce. Tri sonca v grbu povezujejo sodobnost s srednjeveško zgodovino in so v podobi treh zlatih krogel tudi del legende o zavetniku mesta svetega Nikolaju.
