Soboški škof želi ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v eno od soboških krožišč postaviti kip svetega Nikolaja. Ob tem računa na pomoč občine in župana Jevška.
Sveti Nikolaj, zavetnik Murske Sobote ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom prihaja v soboško krožišče ob stolnici, napoveduje škof. Na družbenem omrežju Facebook je Peter Štumpf delil vizualizacijo kipa, h katerega postaviti je pozval leta 2017, in pripisal, da je soboška občina obljubila finančno pomoč pri njegovi postavitvi. Toda na občini, kot kaže, ostajajo neodločeni.
Škof s pozivom občini in županu
Spomnimo, da so v murskosoboški škofiji ob 500-letnici Reformacije in slovesni predaji Drevoreda Martina Luthra predlani izpostavili, da si tudi sami želijo pomoči občine pri ureditvi trga pred Cerkvijo Sv. Nikolaja in postavitvi več kipov.
Stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom želijo med drugim obeležiti s kipom sv. Nikolaja, ki bi predstavljal urbano pridobitev katoliške tradicije.
“Danes se v tej urbani pridobitvi veselimo evangeličanske tradicije. Moja velika želja je, da bi se čez dve leti veselili tudi urbane pridobitve katoliške tradicije,” je ob odprtju drevoreda Martina Luthra dejal Štumpf.
S prošnjo se je soboški škof v svojem govoru obrnil neposredno na župana Aleksandra Jevška.
“Prosim gospoda župana in mestno občino Murska Sobota za postavitev bronastega kipa sv. Nikolaja v Murski Soboti sredi krožišča z bakovske strani, ki je tudi blizu katoliškega župnišča in stolnice,” je pristojne pozval škof.
Ob stoletnici združitve ureditev trga pred cerkvijo Svetega Nikolaja
Obenem je prosil za pomoč pri ureditvi trga pred stolno cerkvijo sv. Nikolaja, kjer bi predvidoma stali še spomeniki oziroma doprsni kipi sv. Cirila in Metoda ter slovenskih narodnih buditeljev, katoliških duhovnikov, po besedah Štumpfa odločilnih za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Pokloniti se želijo predvsem tišinskemu župniku in soboškemu dekanu Franciju Ivanocyju, uredniku slovenskega katoliškega časopisja Jožefu Kleklu st., rektorju ljubljanske univerze Matiji Slaviču, zgodovinarju Francu Kovačiču ter soboškemu župniku in generalnemu vikarju za Prekmurje Ivanu Jeriču.
Tovrstna obeležja v prometnem krožišču in pred soboško cerkvijo sv. Nikolaja bi po besedah Štumpfa predstavljala logično nadaljevanje ureditve urbane podobe mesta, ki je zmeraj znalo upoštevati različne vere in se ponašalo s posebnim značajem ekumenskega soglasja in sožitja.
“Trg pred stolnico bi radi poimenovali po zavetniku soboške stolne cerkve sv. Nikolaju. Vse te pridobitve bi potem seveda blagoslovili na praznik sv. Nikolaja, 6. decembra 2019,” je ob odprtju novega drevoreda razmišljal Štumpf.
Sto tisočakov za poklon zaslužnim za združitev z matico
Kot kaže, so prizadevanja za realizacijo zastavljenih načrtov zdaj okrepili. V objavi na spletu je Štumpf zapisal, da bo kip, katerega naročnik sta soboška škofija in župnija, stal kot pomnik prekmurskih korenin.
Ob tem je dodal, da je finančno pomoč pri postavitvi kipov Sv. Nikolaja, petih narodnih buditeljev ter bratov Cirila in Metoda obljubila tudi Mestna občina Murska Sobota.
Dejstva smo preverili pri pristojnih, ki odgovarjajo, da spoštujejo prispevek in vlogo katoliških duhovnikov na pariški mirovni konferenci leta 1919, kjer se je odločalo o usodi Prekmurja.
»Tudi zaradi tega je mestni svet Mestne občine Murska Sobota v okviru proračuna za leto 2019 sprejel odločitev, da se izvede javni razpis oziroma poziv za sofinanciranje postavitev novih umetniških del oziroma kipov oseb, ki so zaslužne za priključitev Prekmurja in združitev z matičnim narodom. Predvidena vrednost razpisa oziroma poziva znaša 100.000 evrov,« so zapisali v MOMS.
Jasnega odgovora na vprašanje, ali je z njihove strani bila podana tudi obljuba za sofinanciranje kipa Sv. Nikolaja, na občini torej ne nudijo.
Po naših neuradnih podatkih pa naj bi za zdaj bilo odločeno le, da bodo sredstva namenili postavitvi kipov omenjenim petim zaslužnim duhovnikom, medtem ko se do financiranja kipa v krožišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice še niso opredelili.
Bronasti kip želijo zaupati Marjanu Drevu
Načrtovani kip je sicer že zasnoval akademski kipar Marjan Drev, katerega delo je tudi doprsni kip dolgoletne poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec. Kip, s katerim so se pred časom poklonili častni občanki, so pred občinsko zgradbo na Hodošu odkrili lani ob praznovanju 19. občinskega praznika.
FOTO: Facebook (Škof Peter Štumpf)
-
Lokalno | 27 komentarjev
Ob občinskem prazniku odkrili doprsni kip Marie Pozsonec