Župan MOMS Anton Štihec je v intervjuju spregovoril o občutkih ob koncu Evropske prestolnice kulture, o kulturnem izkupičku in o upravičenosti sredstev.
Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota – partnerskega mesta Evropske prestolnice kulture, je ob zaključku EPK svoje občutke in doživetja strnil v intervjuju.
Kakšno je vaše stališče ob zaključku Evropske prestolnice kulture v Murski Soboti?
Mitja Čander je dejal EPK 2012 danes in nikoli več. Res je, od ogromnega dela si vsi, ki smo delali na projektih, želimo odpočiti in potem potegniti črto pod projekt. Bilo je pestro in turbulentno leto, kjer smo se vsi skupaj veliko naučili. EPK 2012 je potrditev, da znamo in zmoremo. In na tem bo potrebno graditi tudi v prihodnje.
Kaj je evropska prestolnica kulture prinesla Murski Soboti, česar sicer ne bi imeli, videli, doživeli ...?
Evropska prestolnica kulture nam je prinesla ogromno nepozabnih dogodkov, trenutkov in prijetnih doživljajev. Pospešila je prenovo kinodvorane v gledališko dvorano in Murska Sobota je dobila eno najboljših dvoran v Sloveniji, kar dokazuje tudi gostovanje nepozabnega Nevidnega cirkusa z Victorio Chaplin in Jean-Baptistom Thiérréejem, ki sta za izvedbo svoje predstave v okviru EPK 2012 izbrala prav Mursko Soboto in se vključila v projekt Novi gledališki izzivi.
Gostili smo vrhunske razstave, kot so Zbirka iz Muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt, From Page to Space oz. Od strani do prostora, Odkrito/zakrito, Mura odprto in Tü Mo – slovanska poselitev Prekmurja. Doživeli prav poseben vrhunec ob predstavah sodobnega plesa v okviru Mednarodnega plesnega festivala Front@ sodobnega plesa. Svoje leto so doživeli tudi otroci, saj jim je bil posvečen projekt Moje mesto, kjer so se poleg svojih idolov srečali z umetnostjo na poletnih delavnicah. Tradicionalno že uveljavljeni festivali PAC-ov glasbeni maj, Soboški dnevi in Soboško poletje niso razočarali občinstva. Okrepili so se z vrhunskimi izvajalci in nas popeljali v svet klasične glasbe, popa in roka, etno glasbe in jazza. Posnet je bil dokumentarni film Radgona 1991 - osamosvojitvena vojna za Pomurje. S svojim svežim in novim pristopom pa je projekt Prejk 12 z intervencijami v prostor opozoril na še vedno aktualno Novakovo arhitekturo in mesto predstavil iz drugega zornega kota. Svoje delo pa zaključil jeseni z izbranimi zvoki elektronske glasbe in raznimi delavnicami. Projekt Digitalna Klasika, glasbeni projekt skupine a la fetish, je bil namenjen glasbenim sladokuscem in je bil zagotovo nekaj posebnega, saj je združil klasično in elektronsko glasbo ter performans zaokrožil z umetniškimi ambientalnimi plesalci, plesalci tanga in z vragolijami na trakovih.
Leto 2012 je bilo tudi leto pisane besede. Festival narečne književnosti Dialekta je v mesto pripeljal ustvarjalce in poustvarjalce slovenske narečne besede ter strokovnjake, ki spremljajo njihovo dejavnost, iz celotne Slovenije in preko njenih meja. Osrednje slovensko srečanje avtorjev in založnikov književnosti za mladino Oko Besede je tematiziralo številna vprašanja s področja literarnega ustvarjanja in objavljanja in podelilo Večernico, ugledno nagrado najboljšemu delu za mlade v letu 2012, Dimu Zupanu za knjigo Hektor in zrela hruška, ki je izšla pri založbi Mladika. Pisana beseda se je v projektu Murske balade in romance prelila v glasbo, roman Sprehajališča za vračanje izpod peresa Ferija Lainščka pa je z glasom Simone Kopinšek oživel in nastal je nepozaben zvočni performans, ki se je predstavil tudi poslušalcem.
Jeseni se je Murska Sobota obogatila s štirimi povsem novimi skulpturami, deli domačih likovnih umetnikov. V dveh projektih Krožišča in Sledi panonskih muz so nastala enkratna dela, ki bodo še dolgo opominjala obiskovalca na leto, ko je bila tudi Murska Sobota del Evropske prestolnice kulture. Kulturna prestolnica pa je s katalogom Mura Odprto opozorila tudi na dragocena kiparska dela iz dediščine tovarne Mura, ki so postale del mesta. Dogodke v Murski Soboti so popestrili mrežni projekti, kjer so sodelovali tudi domači ustvarjalci, kot so projekt Harmonije, namenjen društvom in amaterjem, Glasba brez meja, ki je prikazala izredno delo učencev domače glasbene šole, Kultura na dlani, ki je poročal o dogajanju v mestu in poskrbel za arhiv, Evropska pravljica, ki je približala škotske zgodbe, in Uf, Industrija, ki je opozorila na neprecenljiv design tovarne Mura. In vsega tega ne bi bilo oziroma ne bi bilo v tem obsegu, če ne bi bilo EPK 2012.
Murska Sobota je za projekt EPK v dveh letih skupno namenila blizu 970.000 evrov. Ali bi rekli, da je EPK upravičil ta sredstva?
Vsekakor ocenjujemo, da gre za upravičena sredstva. Navsezadnje se moramo zavedati, da si pridobiti naziv Evropske prestolnice kulture ni enostavno in da se še sami ne zavedamo, kako pomembno je bilo to leto. Menimo, da se bomo tega zavedali šele čez čas.
Ob začetku EPK v Murski Soboti ste dejali: »Ta projekt naj razvija potencial, ki povezuje kulturo z drugimi panogami in prebivalstvom, kulture pa ne smemo odrinjati na stranski tir.« Se vam zdi, da je EKP uresničil ta potencial?
Evropska prestolnica kulture je pokazala, da je kultura lahko razvojna silnica regije. Navsezadnje obiskovalci v Mursko Soboto prihajajo največ zaradi kulture in to je dejstvo, ki ga ne smemo spregledati. V smislu kulturnega turizma in razvoja kreativne industrije pa menimo, da so še velike možnosti in priložnosti za razvoj. Kulturna prestolnica pa je morda dodala nekaj lastnega zavedanja, da v tem mestu in regiji znamo in zmoremo delati vrhunske stvari in da imamo vrhunske ljudi, ki lahko v prihodnje naredijo velike premike na tem področju. Navsezadnje pa se moramo tudi zavedati, da v tem trenutku, na koncu leta 2012 gostimo kar dve vrhunski razstavi – Odkrito/Zakrito in From page to space in da je From page to space ena najboljših razstav, ki jih je Slovenija gostila v zadnjih 10 letih.
Dejali ste tudi, da je EPK priložnost za trajno povezovanje in sodelovanje mest in severovzhodne Slovenije. V kolikšni meri se je ta povezanost vzpostavila?
Partnerska mesta delajo skupaj na tem projektu že od leta 2007 in so se že zelo dobro spoznala. Sodelavci mestne uprave, koordinatorji in posamezni producenti pa so postali ne samo dobri sodelavci, ampak tudi prijatelji. Možnosti za sodelovanje pa se odpirajo na vseh področjih. Navsezadnje pa to ni edini projekt sodelovanja mest in ta se bo v naslednji obdobju 2014-2020 samo še lahko krepil, saj bodo vsa partnerska mesta aktivno sodelovala tudi v vzhodni kohezijski regiji.
