Nevladne organizacije, združene v kampanji Rešimo Muro!, obsodile domnevno izsiljevanje okoljskega ministra s strani energetikov.
Kljub zagotovilu ministra za okolje in prostor Jureta Lebna, da elektrarn na Muri v času njegovega mandata ne bo, Dravske elektrarne Maribor in Holding Slovenske elektrarne niso opustili upanja.
Kot smo poročali v torek, so okoljsko ministrstvo, vlado in ostale odločevalce pozvali, da pred končno odločitvijo glede usode gradnje elektrarn na Muri in ukinitve koncesije še enkrat razmislijo in poiščejo rešitev, ki bo najprimernejša za vse.
Opozorili so na dobrih devet milijonov evrov, ki jih je zahtevala izdelava vseh potrebnih študij, ter dodali, da bodo v primeru sprejete odločitve o prenehanju veljavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode primorani zahtevati povračilo vseh nastalih stroškov ter izgubljenega dobička.
Nevladniki obsodili pritiske na ministra
Na njihove besede so se zdaj odzvale nevladne organizacije, združene v kampanji Rešimo Muro!, ki so »pritisk energetskega lobija na ministra za okolje in prostor Lebna« označile za nesprejemljivega. Hkrati pozivajo vlado, da ministra zaščiti ter izpolni zavezo iz koalicijskega sporazuma.
»DEM in HSE pišejo, da so pozvali druge deležnike. Pozabili so, da smo drugi deležniki prebivalci Pomurja, ki ostro nasprotujemo gradnji HE. Bitka za Muro poteka že več kot 30 let. V kampanjo Rešimo Muro je združenih skoraj 80 nevladnih organizacij, številni strokovnjaki in znane osebnosti. Zbrali smo 77.310 podpisov pod peticijo. Razglasitev biosfernega območja Mura je podprlo vseh 16 županov, ki so na podelitvi certifikatov UNESCO v Veliki Polani povedali, da so proti hidroelektrarnam na Muri. Vlada je v koalicijski sporazum zapisala, da bo reko Muro zaščitila in da na njej ne bo hidroelektrarn,« je zapisala Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti Trate, ter dodala: »Izsiljevanje in izvajanje pritiska na ministra Lebna in na vlado s strani energetike je nesprejemljivo in neetično, tudi do prebivalcev Pomurja.«
Javna korist
Sklicevanje energetikov, da je bil preskočen postopek prevlade javne koristi ter vztrajanje, da je proizvodnja električne energije nad javno koristijo doseganja dobrega stanja voda (pitne vode) in ohranjanja narave, so v svojem zapisu označili za absurden. Kot pravijo, tudi zakonodaja določa, da ima pitna voda prednost pred vsemi drugimi rabami voda.
Energetiki po njihovem mnenju izsiljujejo povračilo stroškov za izdelane študije in grozijo z odškodninami:
»Prav tako je zanimivo dejstvo, da bi bili zaradi neuspeha gradnje HE na Muri deležni odškodnine: to je tako, kot če bi državljan RS želel graditi stanovanjsko hišo in bi mu to upravna enota zavrnila. Ali bi si povprečen državljan RS drznil zaradi svojevoljne izbire lokacije gradnje od države terjati stroške, ker mu je zavrnila projekt?« sprašuje Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura.
Močan signal mednarodni skupnosti?
Ob tem nevladniki opominjajo, da so okoljski ministri Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske septembra 2011 podpisali deklaracijo za razglasitev prvega petdržavnega Biosfernega območja Mura–Drava–Donava, pobuda pa je dobila tudi podporo mednarodnih organizacij in ustanov, kot so Svetovna organizacija za varstvo narave WWF, Evropska komisija in Unesco. Medtem so vse reke v posameznih državah uradno dobile status Unescovega Biosfernega območja.
»S trdnim korakom proti dokončnemu umiku koncesije za proizvodnjo električne energije na Muri minister Leben pošilja močan signal mednarodni skupnosti, da Slovenija stoji za svojo obljubo, da skupaj s sosednjimi državami zaščiti največji naravni rečni ekosistem v centralni Evropi,« pravi Arno Mohiz WWF, programski vodja projekta Mura–Drava–Donava.