Novela zakona odpravlja štipendije mlajšim od 18 let, višji naj bi bili otroški dodatki. Mladi odslej tudi brez državnih pokojnin.
Študentska organizacija Slovenije - ŠOS ter številne ostale organizacije, vključno s Klubom prekmurskih študentov, so ob nedavnem sprejetju novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev opozorile na protiustavnost pri odvzemu pravice do državne štipendije mladoletnih dijakov, torej mladih do 18. leta.
K Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kateri prinaša novosti v državni štipendijski shemi, so poslanci Žerjavove SLS že predhodno podali amandmaje. S slednjimi so želeli odpraviti nesoglasje pri izračunu družinskega prihodka in cenzusa, ki bi po njihovem mnenju zaradi vštevanja vrednosti nepremičnin onemogočal pridobitev štipendije pri nekaterih družinah, navkljub slabemu socialnemu stanju.
Slabo se piše predsvem gospodarsko šibkejšim regijam
“V Klubu prekmurskih študentov se v skladu s stališči, ki se dotikajo socialnih transferjev dijakom in študentom, zavzemamo, da bi le-ti ostali prisotni vsaj v enaki meri kot dosedaj, zato se že s samim izhodiščnim predlogom zakona o ukinitvi štopendij nepolnoletnim, ki se izobražujejo, ne strinjamo,” je pojasnila predsednica Kluba Prekmurskih študentov Mihaela Kalamar, ki meni, da bo odločba o ukinjanju štipendij za mladoletne dijake največ škode povzročila prav gospodarsko šibkejšim regijam.
Mladi državnih pokojnin ne bodo več prejemali
Svetlikovo resorno ministrstvo je ukinjanje štipendij za mladoletne dijake, kateri so z novim zakonom kategorizirani v področje socialnih transferjev, argumentiralo z dejstvom, da bodo socialno ogroženi dijaki prejemniki višjih otroških dodatkov. Zakon med drugim tudi ukinja državne pokojnine za dijake in študente in sicer bodo trenutni prejemniki slednje še prejemali, novih pa ne bo več.
Vlada prelomila obljubo in cenzus celo znižala
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je v začetni obliki predvideval višanje cenzusa za prejemnike socialnih transferjev, pri čemer je sprejeta novela zakona namesto predvidenih 64 odstotkov neto povprečne plače znižala census na 53 odstotkov. “Če je cenzus 53% zadosten za študente, bo pokazala praksa, prav gotovo pa je s tem vlada prelomila obljubo po zviševanju cenzusa. Večjega števila državnih štipendij, kot je obljubljala vlada, tako ne bo” meni Kalamarjeva.
Zakon kot posledica zavrnitve malega dela
Svetlik je tako tudi pri noveli omenjenega zakona, katerega uveljavitev je državni zbor zamaknil do prvega januarja prihodnjega leta, naletel na očitke glede kratenja pravic, sam pa meni, da je novela tudi posledica zavrnitve zakona o malem delu, saj so sredstva za štipendiranje omejena.