Učitelji so dandanes bolj dovzetni in dostopni kot včasih, deljen pouk za dečke in deklice pa je prav tako že zgodovina, pravijo naši sogovorniki. S časom se pojavlja vedno več šolskih potrebščin in učne snovi.
S prvim septembrom se v šolske klopi vračajo osnovnošolski in srednješolski otroci, ki se po več kot dvomesečnih počitnicah bolj ali manj veselijo ponovnega snidenja z učitelji. Ti so bili včasih precej bolj strogi kot v današnjih časih, smo izvedeli po krajših pogovorih z ljudmi iz različnih genaracij. Poleg tega pa smo poiskali še nekaj primerjav med šolo v preteklosti in šolo dandanes.
Učenci so bili skorajda brez pravic
Leta nazaj, ko so šolo obiskovali naši starši, dedki in babice je bilo glede na pripovedi precej drugače. Učitelji so bili takrat bolj strogi, prav tako pa so imeli več 'pravic', s katerimi so naredili red v razredu. Telesno kaznovanje bi dandanes najbrž pomenilo izgubo službe za učitelja, saj so takšni vzgojni ukrepi omejeni z zakonom. Včasih temu ni bilo tako in otroci so dvakrat premislili, če bodo kaj ušpičili in s tem tvegali takšno ali drugačno obliko kaznovanja. "Včasih so naš učitelji tudi poniževali in se nam posmehovali. Takrat je bilo vse drugače, učenci praktično nismo imeli nobenih pravic," nam zaupa ena izmed starejših sogovornic. Sčasoma se je marsikaj spremenilo, učitelji dandanes pa niso več nobeni 'bavbavi', ampak velikokrat znajo prisluhniti učencem s težavami, prav tako so jih naši mladi sogovorniki opisali kot prijazne, dostopne in dovzetne.
Spremembe se odražajo tudi v načinu učenja, saj mladi v današnjih časih lahko aktivno sodelujejo pri razlagi in dejavnostih znotraj pouka, tu pa tam se celo zgodi, da sami predstavijo del kakšne snovi. "V naših časih je vlada popolna disciplina, učenci med poukom nismo smeli pisniti, spregovorili pa smo lahko le, če smo bili vprašani," popolno nasprotje opiše naš sogovornik.
Danes se učijo skupaj, v preteklosti ločeno
Vsak učenec za dobro razvijanje svojih učnih sposobnosti potrebuje kar najboljše možno okolje, ki je današnjim otrokom, v času tehnoloških in drugih napredkov, več kot omogočeno. Učilnice so opremljene z raznimi pripomočki, od računalnikov, zemljevidov, različnih map in drugih stvari, ki so na svojem mestu in čakajo, da jih mladi bistroumneži uporabijo. Naši dedki in babice tega privilegija niso imeli, saj je pouk večinoma potekal v eni sami učilnici, ki v tistem času ni bila ravno najbolj opremljena. "Pouk je v naših časih potekal drugače kot sedaj, saj smo bila dekleta ločena od fantov," nam zanimivost razkrije naša sogovornica. O takšnem načinu pouka seveda danes ni ne duha ne sluha.
Učnih pripomočkov vedno več
"Ne morem si predstavljati, da bi pouk potekal vsak dan enako, monotono, brez kakršnih koli pripomočkov, eksperimentov. Verjetno bi se mi zmešalo od dolgčasa," pravi ena izmed srednješolk murskosoboške gimnazije, ki dodaja, da različne ekskurzije popestrijo učenje. Včasih temu ni bilo tako, saj je po besedah naše starejše sogovornice pouk potekal dokaj enolično in dolgočasno, a jim je vseeno dal potrebno znanje. Tudi učni pripomočki se zelo razlikujejo. Včasih so bili 'obvezna oprema' samo tablica, pero in črnilo, danes pa mladi uporabljajo različne pripomočke, od barvic, zvezkov pa vse do računalnikov.
Ko smo že pri učnih potrebščinah poglejmo še razliko v tem, koliko učbenikov in ostalih stvari so prvošolčki potrebovali nekoč in danes. Včasih sta zadoščala delovni zvezek in berilo, dandanes je stvari precej več. Prvošolčki za pouk pri slovenščini tako potrebujejo berilo, učbenik in delovne zvezke, ki so sestavljeni iz treh delov. Prav tako pa se je sčasoma povečevala tudi količina učne snovi, ki jo otroci predelajo tekom šolskega leta.
