O božičnih praznikih smo se pogovarjali s sociologom religije na Fakulteti za družbene vede Marjanom Smrketom.
Božični prazniki so tu. Nekateri jih preživijo v družinskem krogu in z ljudmi, ki jih imajo radi, druge pa spomnijo na stres, hitenje in nakupe v zadnjem trenutku. »V moderni družbi, ki je v dobršni meri sekularizirana, ima božič več pomenov. Za mnoge je to verski družinski praznik, za druge družinski praznik brez verskih pomenov. V tej dvojnosti je eden izmed razlogov za priljubljenost. Obstaja tudi znaten del prebivalstva, ki jim ti prazniki niso priljubljeni. Gotovo imajo svoje razloge,« nam je dejal Marjan Smrke, sociolog religije na Fakulteti za družbene vede.
Smreke: Božična zgodba – marketinški prijem
Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih in v večini pravoslavnih cerkva praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. »Verjetnost, da je bil Jezus rojen 25. decembra, je sicer manjša od ena proti tristopetinšestdeset - kolikor ima leto dni,« pravi Smrke in dodaja: »Božična zgodba je bila od svojih začetkov – in tudi v svojih poganskih predlogah – marketinški prijem, ki naj pripomore h koristim institucij, ki so si jo lastile.«
Daljši dnevi praznično pomembni že za Rimljane
Po njegovih besedah je bil čas zimskega sončnega obrata v večini kultur čas praznovanj že pred krščanstvom. »Ljudje so se razveselili prvih znamenj, da se dan ponovno daljša. Ta čas je bil tudi v rimskem imperiju praznično tako pomemben, da so se krščanske cerkve odločile postaviti dan rojstva svoje osrednje osebe v ta čas - če so hotele upati na uspeh med ljudmi,« je pojasnil sociolog religije.
Zgodba o »preprosti osebi preprostih staršev v preprostih okoliščinah«
Sam meni, da se z zgodbo o »preprosti osebi preprostih staršev v preprostih okoliščinah«, ki je povzdignjena božjega sina, sugerira, da je vsak vreden življenja na zemlji: »Lepo! Žal pa je bilo to sporočilo ravno s strani cerkva pogosto zlorabljeno.« Božična zgodba tako postaja vse bolj skomercializirana. »Ko naletim na zgražanja nad sodobno komercializacijo božiča, pomislim, da nobena trgovska veriga nikoli ne bo iz te zgodbe iztisnila toliko, kot je to uspelo rimskokatoliški cerkvi,« ob tem razmišlja sociolog.
Zvezda repatica in deviško spočetje
Sociolog religije pojasnjuje, da je poglavitni biblični temelj krščanskega božiča odlomek iz Matejevega evangelija, ki je nastal po poganskih vzorih: »Okoliščine rojstva Jezusa je neznani evangelist »Matej« pospremil s kičem o zvezdi repatici in nesmisli o deviškem spočetju. Deviško spočetje je s stališča judovstva, v okviru katerega nastane krščanstvo, hud nesmisel. V rimskokatoliški cerkvi pristojni vse to vedo, a ljudi držijo v nepoučenosti,« zaključuje. Sam si na božič najraje privošči daljši sprehod in se veseli daljših dni.
