Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota je s sodelovanjem na evropskem projektu raziskoval vpliv politične preureditve na zmanjševanje razlik v zdravju.
Zavod za zdravstveno zdravstvo Murska Sobota (ZZV MS) je predstavil izsledke mednarodne raziskave o vplivu političnega sistema na neenakosti v zdravju otrok in družin. Strokovnjakinja na področju socialne medicine Tatjana Krajnc-Nikolić je dejala, da je raziskava pokazala boljše zdravje prebivalstva v državah z večjo prerazporeditvijo družbene in ekonomske blaginje ter v državah s politiko zaposlovanja za polni delovni čas. Raziskava je bila izvedena v okviru evropskega projekta »Gradient«, sofinanciranega s strani Evropske komisije, v obdobju 2009 - 2012.
Slovenija z indeksom človekovega razvoja prehitela Veliko Britanijo
Glede na indeks človekovega razvoja, ki je eden izmed osrednjih zbirnih kazalnikov razvoja družbe in blaginje, saj vključuje zdravje izobrazbo in dohodek, je Slovenija na 21. mestu poročila Združenih narodov. To pomeni, da je prehitela Veliko Britanijo, ki je zasedla 28. mesto. »Zelo visoko mesta zaseda Slovenija zaradi izobraževalnega sistema,« je dejala Nikolićeva. Tudi indikator stopnje neenakosti ter distribucije socialnih transferjev v družbi je za Slovenijo najnižji, kar pomeni najnižjo neenakost v družbi.
Najnižji DBP in izdatek za zdravstvo na prebivalca
Kazalec razvoja družbe je tudi umrljivost otrok do petega leta starosti, ki je odvisen od razvitosti in dostopnosti zdravstvenega sistema ter širših družbeno-ekonomskih pogojev, v katerih živijo otroci. Po besedah Nikolićeve sta Slovenija in Švedska v tem kazalniku prehiteli Nizozemsko in Veliko Britanijo. »Glede na ekonomske kazalnike, bruto nacionalni proizvod in izdatki za zdravstvo, pa se je Slovenija najslabše odrezala, z najnižjim BNP in izdatkom za zdravstvo na prebivalca,« je povzela ugotovitve Nikolićeva.
Družini prijazna politika dolgoročno koristi v življenju
Po besedah Nikolićeve so v Sloveniji kljub najslabšim ekonomskim kazalnikom majhne neenakosti ter nizko tveganje revščine pri otrocih. »Obstajajo znanstveni dokazi, da družini prijazna politika, ki omogoča vsem otrokom spodobne življenjske pogoje ter kvalitetno šolanje, prispeva k boljšemu zdravju otrok in dolgoročni koristi v življenju,« je še opozorila. Vendar pa je potrebno dodati, da raziskava ni zajela lanskega leta, ko so se zaradi varčevalnih ukrepov med drugim znižali otroški dodatki in podražili vrtci. »Negativne posledice tega bodo vidne čez nekaj let na zdravju otrok in družin,« je mnenja Nikolićeva.
Raziskovali stanje v Švedski, Nizozemski, Veliki Britaniji in Sloveniji
Namen projekta »Gradient« je bil med drugim raziskati vplive iz družbenega okolja na neenakosti v zdravju med družinami in otroci in identificirati primere ukrepov, ki vplivajo na zmanjševanje razlik v zdravju med družbenimi skupinami. ZZV MS je sodeloval v študiji primera, ki je raziskoval vpliv politične preureditve na zmanjševanje družbenih neenakosti v zdravju v štirih evropskih državah – Švedski, Nizozemski, Veliki Britaniji in Sloveniji.
Problem centralizacije zdravstvenih zavodov
Vodja oddelka za socialno medicino Branislava Belović pa je ob tem predstavila še pomembnejše aktivnosti ZZV MS v prejšnjem letu. Pri tem je kot najbolj uspešne projekte izpostavila projekte »Živimo zdravo«, »Action – for health« in »Zdrave skupnosti - Healthy«. Belovićeva je opozorila tudi na centralizacijo in ukinjanje regionalnih zdravstvenih zavodov, tudi murskosoboškega, zaradi sprejetih sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti, o čemer smo že pisali.
