V minulem letu se je število Slovencev, zaposlenih na avstrijskem Štajerskem dvignilo za kar 97 odstotkov. V Avstriji tako dela že več kot 12.000 Slovencev, največ zanimanja pa je za delo v Nemčiji.
Mnoga slovenska podjetja so v minulih letih zaradi zaostrenih gospodarskih razmer v državi množično odpuščala, precej velikih delodajalcev pa je celo šlo v stečaj. Brez služb je tako ostalo več deset tisoč. Zaradi pomanjkanja delovnih mest pri nas je marsikdo začel službo iskati v tujini, največ v sosednji Avstriji, ki še vedno ohranja najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU ter v Nemčiji.
V tujini dela vedno več Slovencev, največ v Avstriji (približno 12.000), Italiji in Nemčiji, pri čemer prednjači ravno pomurska regija. Po podatkih z zadnjega štetja prebivalstva iz leta 2011 je 0,9 % Slovencev bilo zaposlenih v tujini, medtem ko je v Pomurju ta odstotek znašal kar 3,2 %. V zadnjem letu se je ta odstotek še močno povišal, saj se je po podatkih avstrijskega zavoda za zaposlovanje v letu 2012 število Slovencev, ki so zaposleni na avstrijskem Štajerskem, povečalo s 3.000 na 5.900 oziroma za kar 97 odstotkov.
Med mladimi veliko zanimanje za delo v Angliji
O zaposlovanju v tujini smo se pogovarjali tudi z Žarkom Markovičem iz Mreže EURES, ki je včeraj vodil predavanje z naslovom Kako do zaposlitve v drugi državi članici EU, ki ga je organizirala informacijska točka Europe direct Murska Sobota. Kot je dejal, je po podatkih EURES med Slovenci največ zanimanja za delo, poleg Avstrije, v Nemčiji. Predvsem med mladimi je veliko zanimanja tudi za delo v Veliki Britaniji, natančneje v Angliji ter v Skandinavskih državah. V slednjih je iskanje tuje delovne sile omejeno na izjemno kvalificirane in usposobljene delavce, glavno oviro pri zaposlovanju pa predstavlja jezik.
Medicinski tehnik v Avstriji le negovalec
Markovič je kot največjo težavo, s katero se soočajo tisti, ki iščejo zaposlitev v tujini, izpostavil nepopolne ali napačne informacije o trgu dela v državi, kjer iščejo zaposlitev. Mnogi so namreč prepričani, da bodo lahko službo našli takoj ali da jih bodo takoj vključili v ukrepe za zaposlovanje, a temu pogosto ni tako. Državni zavodi za zaposlovanje v državah EU namreč uporabljajo različna merila za vključitev v programe zaposlovanja. Vse potrebne informacije o zaposlitvi v tujini lahko najdete na portalu EURES. Težava, s katero se iskalci zaposlitve v tujini soočajo, je tudi nekompatibilnost priznavanja izobrazbe. Kot primer lahko navedemo poklic zdravstvenega tehnika, s katerim lahko v Sloveniji opravljate delo medicinske sestre, v Avstriji pa zgolj delo negovalca.
Oviro pogosto predstavlja tudi jezik. V večini držav je namreč delovni jezik domači jezik, zato je pogosto pogoj za zaposlitev obvladanje jezika.
Tujci morajo narediti 30 odstotkov več
Iskalci zaposlitve v tujini se v tujino pogosto odpravljajo tudi zaradi višjih dohodkov, kot doma, a se v mnogih primerih zgodi, da v začetku opravljanja dela v tujini doživijo hladen tuš. Pogosto se namreč zgodi, da jih delodajalec v začetku razporedi na nižje delovno mesto, kot doma, ob tem pa za isto delo prejmejo tudi nižje plačilo od domačinov. Pri tem naj bi veljalo celo splošno nepisano pravilo, da morajo tujci za isto plačilo narediti približno 30 odstotkov več kot domačini.
Poti do službe v tujini je več
Iskanja službe v tujini se lahko lotimo na več načinov. V kolikor vam jezik ne predstavlja težave in ste komunikativni, je zagotovo najboljši način, da se sami podate do potencialnih delodajalcev ter poskušate poiskati službo brez posrednikov. Manj iznajdljivim svetuje, da se obrnejo na katero izmed zaposlitvenih agencij, ki jih je v Avstriji kar nekaj, kjer jim bodo pomagali poiskati primerno službo. V primeru, da iščete delo v gradbeništvu, elektrotehniki ali kateri drugi podobni branži in niste vešči jezika, pa bo najbolje, da se obrnete na katero izmed posredniških podjetij v Sloveniji.
Nekateri so plačali tudi po 6.000 evrov dohodnine
Slovenci, ki živijo v Sloveniji, na delo pa se vozijo v tujino, se srečujejo tudi s težavo pri obdavčitvi plač. Akontacijo dohodnine delodajalci namreč plačujejo državi, kjer je delavec zaposlen, Slovenska davčna uprava pa delavcem vsako leto obračuna potrebno doplačilo dohodnine. Nekateri so tako morali zaradi dvojne obdavčitve dohodkov plačati tudi po 6.000 evrov dohodnine. V času Pahorjeve vlade so si delavci, ki delajo v tujini, sicer izborili posebno davčno olajšavo v višini 7.000 evrov, a je ta težava še zmeraj odprta, saj je prejšnja vlada v minulem letu zagrozila, da bo zaradi varčevanja odpravila posebno davčno olajšavo.
