10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora.
Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem in preprečevanje samomora je naloga celotne družbe, zato so pri tem so pomembna dejanja vseh nas.
Obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora letos že drugič zapored poteka pod geslom: »Ustvarjajmo upanje z dejanji«.
Geslo je usmerjeno v povečanje zaupanja ter zavedanja vsakega izmed nas, da lahko tudi naša dejanja, ne glede na to, kako majhna ali velika so, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje. In rešijo življenje.
V Sloveniji v letu 2021 vsaka petdeseta smrt samomor
Leta 2021 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 20,50 (31,94 za moške in 8,96 za ženske).
V absolutnih številkah to pomeni, da je zaradi samomora v letu 2021 umrlo 432 oseb (od skupno umrlih 23 261 v letu 2021), od tega je bilo 338 moških in 94 žensk.
Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2021, je v primerjavi z letom 2020 nekoliko višji.
Razmerje med spoloma v letu 2021 je bilo 3,5, kar pomeni, da so moški več kot trikrat pogosteje umirali zaradi samomora v primerjavi z ženskami.
Že vrsto let pristojni opažajo, da so bolj ogrožene regije na vzhodu Slovenije. V letu 2021 je prišlo do povečanja samomorilnega količnika v vseh regijah, razen v Koroški in Zasavski, kjer so v letu 2021 zabeležili precej nižji samomorilni količnik.
Največji prirast so zabeležili v Savinjski regiji (v letu 2021 je bilo 24 samomorov več kot v letu 2020) in v Osrednjeslovenski regiji (v letu 2021 je bilo 23 samomorov več kot v letu 2020).
Samomori v Pomurju: Moški nad slovenskim povprečjem
V Sloveniji lahko opazimo zelo velike razlike v umrljivosti zaradi samomora med posameznimi regijami. V regijah na zahodu države je stopnja samomorilnosti nekoliko nižja kot na vzhodu, a je v Pomurju najnižja med regijami vzhodnega dela države.
Čeprav je skupna stopnja nižja od slovenskega povprečja, pa to gre predvsem na račun nižje stopnje med ženskami, saj je ta med moškimi nad slovenskim povprečjem.
Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje je tudi letos v sodelovanju s številnimi organizacijami v regiji pripravila akcijo Kilometri za življenje, v sklopu katere se zbirajo prekolesarjeni kilometri. Zbiranje kilometrov poteka znotraj akcije Prekolesarimo svet.
S to aktivnostjo želijo javnost ozaveščati o problematiki samomora, saj je telesna dejavnost učinkovit dejavnik za izboljšanje duševnega zdravja.
Akcija se bo pričela 10. septembra 2022 ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora in bo trajala do 10. oktobra 2022, ko obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja.
Rumeno oranžne pentlje
Obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora obeležujemo tudi z rumeno oranžnimi pentljami. V ta namen je območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje skupaj z Mestno občino Murska Sobota pripravila simbolno akcijo v okviru katere se bo soboški grad osvetlil v oranžno rumene barve.
»Problematika samomora je zaradi različnih okoliščin zelo občutljiva tema. Pomembno je, da se o njej pogovarjamo in hkrati ohranimo tudi tisto pomembno senzibilnost,« še dodajajo.
Osebam, ki doživljajo težave v duševnem zdravju in svojcem, ki se srečajo s samomorom so na voljo različne organizacije tudi v regiji (centri za duševno zdravje, centri za krepitev zdravja, nevladne organizacije…).
Seznanjanje javnosti o dostopnih virih pomoči je ključno, saj se na ta način posamezniki opolnomočijo in opremijo z ustreznimi informacijami, ki so jim v pomoč, ko le-to potrebujejo. Duševno zdravje je tudi tesno povezano z medsebojnimi odnosi, ki vladajo v družbi. Z drobnimi dejanji spoštovanja in pozornosti, bomo skupaj ustvarjali podporno okolje in tako omogočili, da bodo stiske naših soljudi postajale vedno bolj obvladljive.
Viri pomoči
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
- Zivziv.si
- Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net
- Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate:
- Svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected].
- Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti [email protected].
