Najprej zaznamovana kot ženska, nato še kot Romkinja. A kljub temu z močjo povezovanja romskih skupnosti v regiji in v Sloveniji.
Romsko kulturno in turistični društvo Pušča je minuli konec tedna organiziralo okroglo mizo o položaju romske ženske v 21. stoletju, možnostih izboljšanja njihovega položaja in vključevanja v širšo družbo. Predsednica omenjenega društva Sonja Horvat je ob tem povedala, da romska populacija spada med najbolj ogrožene skupine. Vzrok za takšno stanje vidi v nizki stopnji izobrazbe in integracije ter predsodkih pri iskanju zaposlitve. Da je iskanje zaposlitve pri Romih še posebej težka naloga, se zaveda tudi Nada Škrbič iz zavoda za zaposlovanje Murska Sobota. Sama Romov ne obravnava nikakor drugače, pravi pa, da spoštljiv odnos zahteva tudi z njihove strani.
Romska ženska omejena na dom in družino
"Ko se govori o romski populaciji, je romska ženska spregledana, politično nevidna. Romska ženska je omejena skoraj izključno na vlogo matere, gospodinje in žene oz. partnerke. V javnem življenju pa je ta diskriminacija bolj prikrita," razloži Sonja Horvat, ki se pri opozarjanju na nujnost izboljšanja položaja romskih žensk sklicuje na skupščino sveta Evrope, ki je v priporočilu o pravnem položaju Romov leta 2002 ugotovila, da imajo prav ženske odločilno vlogo v izboljšanju življenjskih pogojev v romski družini. "Če pogledamo popis prebivalstva iz leta 1971, je bilo v 118 družinah 79 žensk nepismenih. Danes temu ni tako. Da se Prekmurje v socialno-ekonomskem položaju razlikuje od Dolenjske in Bele krajine, je, da smo imeli v Prekmurju prve šolske mentorice oz. pomočnice. Stopnja nepismenosti se je tako močno zmanjšala," dodaja Horvatova.
Romske skupnosti izrazito patriarhalne
Ker se okrogle mize ni mogla udeležiti, je evropska poslanka Tanja Fajon napisala pismo. V njem izpostavlja pomen spodbujanja mladih romskih otrok, še posebej deklic, pri izobraževanju. Kot je sporočila, je položaj žensk v naši družbi slabši, romskim ženskam pa je zaradi izrazite patriarhalnosti romskega okolja toliko težje. Romske ženske je ob tem pozvala, naj se aktivno vključujejo v oblikovanje romske kulturne ponudbe v svojih naseljih, bodisi preko prikaza zdravilstva ali kulturne dediščine. Ženske imajo po njenem mnenju ključno povezovalno vlogo med Romi v naseljih in med seboj v Sloveniji, kar je toliko bolj pomembno, saj so namreč razprtije tiste, ki velikokrat stojijo na poti napredku Romov.
.jpg)
Razsežnosti problema zevajo iz konkretnih situacij
Težko breme svojega porekla je že kot dekle izkusila Dijana Horvat. Ljubezen med Romkinjo in Neromon ni marala za barvo kože in način življenja, a je do konflikta vseeno prišlo, ko je o njenih koreninah izvedela izbrančeva družina. Verjeli so v stereotipe, sedaj gleda nazaj Dijana: "Govorili so, zdaj bodo vse okoli nas samo Cigani." Preko predsodkov so stopili šele po dolgem času, ko so jo veliko bolje spoznali. Veliko je k temu pripomoglo, da je že takrat delala v Muri in so sodelavci in šefi zanjo vedno našli dobro besedo. "Sodelavec je rekel njegovemu očetu, da bi moral biti srečen, da sem njegovega sina sploh želela pogledati," v smehu pripoveduje Dijana, ki sedaj v Muri dela že 27 let, živi srečno zakonsko življenje, v katerem sta se ji rodila dva otroka. Vendar, dodaja Dijana, se zaveda, da popolnega sprejemanja v nekaterih krogih kljub vsem naporom in dokazovanjem nikoli ne bo mogla doseči.
Jelenka Kovačič je bila stara komaj 22 let, ko jo je napisala pesniško zbirko, napolnjeno s trpkimi izkušnjami, prav zaradi svojega porekla. Eno izmed pesmi je zbranim na okrogli mizi prebrala Mikica Gligič, sicer romska mentorica na osnovni šoli Trebnje.
