Dobava in uporaba sta omejena tudi v humani medicini.
Klinika za male živali, ki deluje v okviru Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, je ostala brez kačjega strupa.
»Ker je dobava in uporaba omejena tudi v humani medicini, žal ne vemo, kdaj/če sploh bo protistrup na voljo,« so sporočili.
Odvisno od količine
V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač: modras, navadni gad in laški gad.
»Klinični znaki zastrupitve se najpogosteje razvijejo v dveh urah, lahko pa tudi šele nekaj ur po ugrizu. Klinično stanje se lahko v 24 urah po ugrizu močno poslabša, zato je psa v vsakem primeru priporočljivo zdraviti v bolnišnici. Kako resni bodo klinični znaki, je odvisno od različnih faktorjev: mesta ugriza, telesne teže, starosti in splošnega zdravstvenega stanja psa, vrste, velikosti in starosti kače ter tega, koliko strupa je kača izločila.«
Kako resna je zastrupitev, je odvisno tudi od količine izločenega strupa glede na telesno težo žrtve.
»Pri psu se klinični znaki po ugrizu navadnega gada pojavijo v 97 odstotkov primerov. Približno dve tretjini prizadetih psov razvijeta tako sistemske kot lokalne učinke, ena tretjina pa samo lokalne učinke strupa. Pri manj kot treh odstotkih je potek asimptomatski, torej brez vidnih znakov bolezni. Pri teh domnevajo, da do ugriza kače sploh ni prišlo, ali pa je bil ugriz suh, brez izločanja strupa. Glede na to, da pse brez kliničnih znakov redkeje pripeljejo k veterinarju, je možno, da je frekvenca suhih ugrizov podcenjena.«
Statističnih podatkov za ugrize modrasa in laškega gada na Veterinarski fakulteti nimajo. A kakorkoli že, smrt kot posledica ugriza nastopi le redko, večina psov pa popolnoma okreva.
Če pride do ugriza, velja psa čim bolj umiriti, saj mirovanje upočasni širjenje strupa z mesta ugriza v krvni obtok.
»Nikoli ne sesajte strupa iz rane, niti ne prevezujte prizadetega mesta, saj lahko s tem povzročite dodatno škodo.«
Za resne primere
Kaj pa terapija in protistrup? Zdravljenje je pretežno podporno, kar pomeni tekočinsko terapijo, antihistaminike in protibolečinsko terapijo. Rutinska uporaba antibiotikov načeloma ni potrebna.
»Antivenin (protistrup) svetujejo za potencialno resne primere, kot so ugriz v obraz, pojav sistemskih znakov (npr. motnje srčnega ritma, motnje v strjevanju krvi, vključno s trombocitopenijo, na zdravljenje neodziven nizek krvni tlak) ali hitro napredujoča lokalna oteklina. V teh primerih je smiselno uporabiti antivenin čimprej po ugrizu za maksimalen učinek. Več kot 24 ur po ugrizu antivenin verjetno ne bo imel več učinka na lokalni ravni, vendar je njegova uporaba še vedno indicirana, dokler so prisotni sistemski znaki zastrupitve. Odgovor na antivenin je pogosto hiter z izboljšanjem splošnega stanja psa, izginotjem sistemskih znakov in prenehanjem širjenja lokalnega edema. Z uporabo antivenina lahko povzročimo preobčutljivostno reakcijo, saj vsebuje telesu tuje beljakovine, zato ga vedno uporabimo samo za resne primere, ki potencialno ogrožajo življenje živali.«
