Po več letih vendarle izdali Državni prostorski načrt za daljnovod Murska Sobota - Mačkovci.
Elektro Maribor je v letu 2015 začel gradnjo 14 kilometrov dolgega daljnovoda med Mursko Soboto in Mačkovci, ki je sovpadal z gradnjo železniške proge Pragersko - Hodoš.
Projekt je bil takrat ena največjih naložb podjetja, ocenjen na skupno vrednost okoli 7,3 milijona evrov.
Pravni zapleti
Projekt je hitro naletel na pravne zaplete, zlasti na območju klinike Rimska Čarda v Puconcih, saj se niso strinjali z načrtovano traso.
Daljnovod je bil kasneje zgrajen, a je upravo sodišče ugotovilo napake v postopku sprejemanja lokacijskega načrta.
Gradbeno dovoljenje je bilo leta 2018 razveljavljeno, zaradi pravnih procesov je bilo treba na novo določiti traso.
Po več letih vendarle določili traso
Ministrstvo za infrastrukturo je 17. oktobra 2019 podalo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za nadomestni del trase daljnovoda.
Decembra isto leto je bil izveden posvet z namenom podrobnejše seznanitve javnosti, 20. marca 2020 pa je bila pridobljena odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje.
Predlagane so bile štiri možnosti za uvrstitev dela daljnovoda, na izbrani trasi so bile izvedene predhodne arheološke raziskave, po pridobitvi pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora pa je vlada 13. septembra 2023 sprejela sklep o najbolj ustrezni varianti daljnovoda.
Po sprejetju sklepa so bile izdelane strokovne podlage, ministrstvo za naravne vire in prostor pa je sedaj objavilo Državni prostorski načrt za daljnovod Murska Sobota - Mačkovci.
-
Lokalno | 14 komentarjev
Kdo je kriv za moteno električno oskrbo proge Pragersko–Hodoš?
Načrt daljnovoda v javni obravnavi
Z državnim načrtom, ki je trenutno v javni obravnavi, načrtujejo gradnjo nadzemnega daljnovoda, ki obsega gradnjo z dvema novima stojnima mestoma in odstranitev obstoječega daljnovoda v skupni dolžini 763 metrov.
V sklopu gradnje je predvidena izvedba gozdnega poseka in ostalih ukrepov, ki so potrebni za gradnjo.
Obstoječi daljnovod bo odstranjen, za čas prestavitve pa bodo na območju postavljeni tako imenovani havarijski stebri.
Nosilno konstrukcijo bodo predstavljali dvosistemski jekleni stebri, ki bodo postavljeni v betonske temelje armirane s konstrukcijsko armaturo.
Pripravljalna dela (že) konec letošnjega leta?
Območje načrta posega tudi na območja kulturne dediščine in na kmetijska zemljišča v katastrskih občinah Nemčavci, Markišavci in Puconci, kjer bo treba začasno prilagoditi uporabo zemljišč.
Uredba bo vstopila v veljavo 15 dni po objavi v Uradnem listu, za tem pa se lahko že začnejo pripravljalna dela.
Sprejem uredbe je predviden do konca oktobra 2025.