Kurentovanje se bo pričelo 2. februarja s Kurentovim skokom, karnevalsko vzdušje pa bo trajalo vse do 21. februarja.

Pustni čas se bo na Ptuju pričel s tradicionalnim kurentovim oziroma korantovim skokom. Na domačiji Zvonka Križaja si bodo kurenti ob polnoči prvič nadeli zvonce in ob soju ognja z glasnim zvonjenjem pričeli odganjati zimo in zlo.

Obhodi kurentov za odganjanje zla 

15. februar bo v znamenju kurentovih in korantovih skupin. Na ta dan bo ptujske ulice zavzelo na stotine rogatih kurentov, ki bodo z glasnim zvonjenjem odganjali zimo. 

Obhodi kurentov spadajo med tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurenti se dokumentirano pojavljajo vsaj od leta 1880. Po tradicionalnem verovanju odganjajo vse slabo in zlo ter prinašajo srečo in veselje.

Leta 2012 so bili obhodi kurentov vpisani v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine ministrstva za kulturo, od  leta 2017 pa so vpisani na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Z vpisom na Unescov seznam je Kurentovanje dobilo večjo mednarodno prepoznavnost, prav tako pa zaščito kulturne dediščine pred preveliko komercializacijo.

Posebno priznanje je Kurentovanje prejelo tudi s strani Lonely Planeta, ki je Kurentovanje umestil med deset najbolj zanimivih karnevalov na svetu ter tako postavil Ptuj ob bok mestom kot so Benetke, Rio de Janeiro in New Orleans.

Tradicionalne maske pomembno soustvarjajo Kurentovanje

Maske zavzemajo v zgodovini človeštva pomembno mesto, pozdravljajo pomlad, odganjajo zimo in prinašajo rodovitnost. Nekdaj so s šemljenjem želeli vzpostaviti stik s predniki, demoni, bogovi ter tako želeli vplivati in razumeti cikle narave.

Karnevalsko dogajanje ne bi bilo pisano brez drugih tradicionalnih mask, kot so cigani iz Dornave, ki prinašajo nemir s humorjem in igrivostjo, pokači, ki prinašajo srečo in blagostanje, hudiči, ki skrbijo za nemoten obhod skupine kurentov, haloški Jürek ali zeleni Jurij, ki premaga zimskega demona.

Slamnata nevesta išče svojega ženina, kopjaš je spremljevalec ženitnega para, kurike in piceki so okrašeni s pisanimi trakovi in perjem ter prinašajo dobro letino, nagajivi medved straši mlada dekleta, orači zarišejo magični krog. 

Ploharje povezujejo s starim obredom čaranja plodnosti, pustni plesači prihajajo s Pobrežja, rusa, pustna žival s Ptujskega polja, vile pa s plesom in pesmijo oznanjajo dobro.

Program kurentovanja

Kurentovanje se bo zaključilo 21. februarja, ko bodo na pustni torek pokopali pusta. Ptujčani na ta dan odložijo delo ter se udeležijo ene izmed zabav v mestu in v lokalih, ki se zavlečejo do poznih večernih ur.

Pridružite se jim tudi vi!

Kurentovanje na Ptuju prinaša največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Izkoristite priložnost za enkratno doživetje prepleta zgodovine, dediščine in kulture.

Organizatorji: Zavod za turizem Ptuj in Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj.

Komentarji (2)

ptujfuj (ni preverjeno)

rdeči ptuj.....Protest za dostojne pokojnine rajši organizirajte, kak včera v Lublane, no tome se pa rece shod, nej pa tisto kolesarjenje.......vij pa žemljariča, pa ceco za fašenk.....fčasih ste bili domoljubi, gnes pa yugonostalgiki

kunto (ni preverjeno)

ite v urac sto cecoj

In reply to by ptujfuj (ni preverjeno)

Starejše novice