Pomurje kot primer dobre integracije Romov.
Dogodek v Novem mestu, v katerem je bil umorjen Aleš Šutar, je po besedah dolgoletnega prostovoljca Borisa Muhiča močno pretresel celotno Slovenijo.
V svojem zapisu na družbenem omrežju Facebook je izrazil sožalje svojcem in opozoril, da so k tragediji privedle dolgoletne sistemske napake.
Poudaril je, da so ga posebej prizadele izjave otrok in mladostnikov, ki po dogodku izražajo strah pred sprehajanjem po mestu in potjo v šolo. Po njegovem mnenju se premalo zavedamo, kakšne posledice lahko občutek strahu pusti pri mladih. Vsak otrok in vsak mladostnik bi moral imeti možnost preživljati brezskrbna leta brez občutka ogroženosti.
Kot je zapisal, so razmere med Romi po slovenskih pokrajinah različne, vendar je v Pomurju dosežen pomemben napredek v primerjavi z drugimi deli države.
Po njegovem mnenju je na Dolenjskem država predolgo odlašala z ukrepi, kar se zdaj kaže v socialnih in varnostnih težavah.
Kljub temu Muhič verjame, da se razmere lahko izboljšajo, če bo v družbi dovolj volje in sodelovanja. Hitrih rešitev po njegovih besedah ni, vendar je z vztrajnostjo in dialogom mogoče doseči napredek.
Zaključil je z mislijo, da se vse lahko uredi – ne čez noč, ampak postopoma, z razumevanjem, izobraževanjem in medsebojnim spoštovanjem.
Muhič je zapisal, da so ga v zadnjih dneh klicali številni Romi iz različnih naselij po Pomurju. Sporočili so mu, da z dogodkom v Novem mestu nimajo nič in da si želijo še naprej živeti v miru in dobrih odnosih s sokrajani. Zaradi teh pogovorov se je odločil opisati svoje izkušnje z romsko skupnostjo in njihovo vključevanje v družbo.
Po njegovih opažanjih velika večina Romov v Pomurju živi urejeno in vključeno v okolje. Ocenjuje, da je kar 80 do 90 odstotkov Romov, ki aktivno sodelujejo v družbi, spoštujejo zakone, delajo in so dobro sprejeti med prebivalci.
Otroci redno obiskujejo osnovne šole, starši pa se zavedajo, da je izobraževanje ključnega pomena. Vedno več romskih otrok nadaljuje šolanje v srednjih šolah – gimnazijah, ekonomskih, medicinskih, kmetijskih, elektro in drugih strokovnih programih. Med družinami se razvija zdravo tekmovanje, kdo bo poskrbel, da njegov otrok konča šolanje. Mladi so pri tem poudarili željo, da bi z znanjem dosegli boljše življenje.
Muhič je poudaril tudi, da so mnogi Romi zaposleni – tako doma kot v tujini. Številni delajo v Avstriji in Nemčiji, kjer si z delom pridobijo spoštovanje delodajalcev. Ob tem dodaja, da ti ljudje ne živijo lažje zato, ker so blizu meje, ampak zato, ker trdo in pošteno delajo.
V Pomurju najdemo tudi uspešne posameznike iz romske skupnosti – od glasbenikov do gasilcev, športnikov in članov različnih društev. Ob njihovih praznikih jih pogosto obiščejo predstavniki lokalnih skupnosti, kar po Muhičevih besedah kaže, da so v okolju dobro sprejeti.
Vsako romsko naselje ima izvoljenega predstavnika, ki uživa zaupanje skupnosti in se trudi izboljšati vsakdanje življenje prebivalcev. Čeprav občasno pride do nesoglasij ali nasprotovanj, se večina težav poskuša rešiti hitro in mirno.
»A to je bistvena razlika med Romi po pokrajinah in leta in leta so zamujena na Dolenskem. Zakaj zamujena in ne pravočasno ukrepanje se lahko vprašamo za nazaj vsaj 30 let.
Vsi pa upajmo, da se bo sčasoma vse uredilo. Na hitro ne bo šlo, na daljši čas pa je mogoče prav vse,« je zapisal.
