Pod taktirko arhitektk Maše Ogrin in Nine Vidić Ivančič se je v Prekmurju v toplih jesenskih barvah odvil zanimiv projekt raziskovanja in odkrivanja nesnovne kulturne dediščine slamokrovstva.
Gre za projekt oživljanja kulturne dediščine v Prekmurju, natančneje oživljanje slamnate strehe oziroma dejavnosti slamokrovstva.
Oživljanje kulturne dediščine
Zamisel za projekt je nastala iz ljubezni do prostora, materialov in oblikovanja. S hitrostjo arhitekturne produkcije se ključna znanja o ročnih in tradicionalnih spretnostnih ter obvladovanju materiala sčasoma zanemarja in zapostavlja.
»S projektom želimo osvetliti težje dostopna znanja, ki se pozabljajo in ustvariti prostor, da jih prenesemo v okolje, kjer bodo dosegljiva vsem,« je pojasnila pobudnica projekta.
Zakaj ravno slamnate strehe?
V Prekmurju je sicer več tovrstnih dejavnosti, ki spadajo pod kulturno dediščino, zakaj so se torej organizatorji tega projekta odločili ravno za slamokrovstvo?
Kot nam pojasnijo, so se za slamo odločili, ker je naravni material, ki že stoletja služi tudi za pokrivanje objektov.
»Na žalost so slamo danes v praksi zamenjali industrijski materiali, znanje za izvedbo strehe iz slame pa ohranja le še nekaj izvajalcev, zato je pomembno, da to znanje doseže čim več ljudi,« poudarita arhitektki Maša Ogrin in Nina Vidić Ivančič.
Tovrstni tradicionalni procesi gradnje se ne prenašajo na mlajše generacije in počasi izumirajo
Slamokrovstvo je zavedeno v evidenco nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, zibelka slamnatih streh pa je v Prekmurju.
Tam je bilo kritje objektov s slamo zaradi skromnosti bivanjskih razmer dolgo najbolj razširjen način prekrivanja streh in daje območju značilno podobo. Danes pa tovrstna stavbna dediščina in znanje o uporabi materiala tudi tu počasi izginjata.
Znanje o tradicionalnem procesu gradnje se kljub priljubljenosti naravne gradnje ne prenaša na mlajše generacije obrtnikov, saj je taka gradnja dražja in zahteva več skrbi v življenjskem ciklu. Redki mojstri, ki tehniko poznajo, se starajo in obstaja nevarnost, da tovrstne tehnike popolnoma izumrejo.
Ideja: S pomočjo tridnevnih delavnic predstaviti in ohraniti dejavnost slamokrovstva
Ravno zato, da tovrstne tehnike nebi izumrle, so se organizatorji tega projekta odločili, da s pomočjo tridnevnih delavnic predstavijo dejavnost slamokrovstva in vsaj nekoliko ohranijo to prekmursko zapuščino.
Delavnica je potekala od 14. do 16. oktobra, pri predstavitvi slamnatih streh pa je organizatorjem projekta pomagal mojster slamokrovstva Anton Golnar in njegov sin Janez Golnar.
»Anton Golnar je eden redkih registriranih nosilcev nesnovne dediščine slamokrovstva v Sloveniji in se še vedno aktivno ukvarja s to dejavnostjo,« nam razložijo pobudniki projekta.
Od setve do strehe
Tekom tridnevnih delavnic je tako mojster vse sodelujoče seznanil s celotnim procesom kritja objektov s slamo.
»Prvi dan delavnice smo se učili čiščenja slame na Golnarjevi kmetiji v Sovjaku pri Svetemu Juriju ob Ščavnici. Proces čiščenja je zgolj eden od petih korakov priprave slame za streho. Vse se začne pri setvi, sledijo žetev, sušenje, čiščenje, shranjevanje in na koncu prekrivanje.
Drugi dan delavnice smo na posestvu Makrobios Panonija pod budnim nadzorstvom vajenca Primoža izdelovali snope za streho, gospod Golnar pa nas je naučil, kako se oblikovane snope pritrjuje na strešno konstrukcijo.
Pri procesu pokrivanja potrebujemo mojstra in dva pomagača, mi pa smo kljub številčnosti bili veliko počasnejši. Zato smo streho končali šele tretji dan, ko smo delavnico zaključili z oblikovanjem slemena strehe,« pojasnita arhitekti in pobudnici projekta.
Utrinke iz delavnic si lahko pogledate v videoposnetku, ki ga najdete tukaj.
Pridobljeno znanje združili v publikacijo, da se bo predajalo naprej
V sklopu projekta se je izdala tudi virtualna publikacija z naslovom Slamnata streha.
»V publikaciji smo zbrali znanje, ki smo ga tekom projekta pridobili. V obliki intervjujev je predstavljena kratka zgodovina slamokrovstva v Sloveniji in izkušnja Antona Golnarja povezana z njegovim delom - torej začetki in razvoj slamokrovstva.
Podrobno je predstavljen tudi proces kritja objektov s slamo, opremljen s fotografijami in skicami nastalimi na delavnici.
Kot spodbuda za prihodnost pa je predstavljenih še deset primerov iz tujine, z intervjuji z avtorji arhitekturnih projektov, kjer sta slama ali trstika kot kritina uporabljeni v moderni arhitekturi. V izbranih projektih boste videli kako se prepletajo kulturna dediščina in arhitektura, ter kako tradicionalna tehnika lahko omogoča tudi moderno estetiko,« še razložita Maša Ogrin in Nina Vidić Ivančič.
Virtualna publikacija je dostopna tukaj.
