V prostorih PIŠK-a je bila danes pod okriljem SRC – SAZU Prekmurje predstavljena knjiga »Vojne na Slovenskem: pričevanja, spomini, podobe«, katere vsebino so predstavili Maja Godina Golija, Ivanka Huber in Franc Kuzmič.
Pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SRC - SAZU) je izšla knjiga »Vojne na Slovenskem: pričevanja spomini, podobe«, ki predstavlja skupno delo šestih avtoric in enega avtorja - Franca Kuzmiča in opisuje obdobje velikih vojn - 1. in 2. svetovne vojne. Kot je povedala Maja Godina Golija, namen knjige ni vrednotiti in obsojati, temveč bralcem predstaviti in približati zbrana pričevanja, spomine in podobe.
Čas vojne je bil čas bolečin in čas novih spoznanj
Kot je povedala Godina-Golija, ki je tudi sama ena izmed avtoric, so vojne in njihovo doživljanje ter razumevanje tesno povezane s številnimi družinami in posamezniki. Tako razumevanje vojnega časa še danes močno zaznamujejo boleči spomini na trpljenje, ponižanje in ustrahovanje ter izgubo sorodnikov in prijateljev. Vendar pa čas vojne, ni bil samo čas bolečih izkušenj, ampak tudi čas srečanj z drugimi kraji, narodi, kulturami in jeziki. Govori o medsebojni pomoči in solidarnosti, ki se je razvila v novih okoljih ter o novih prijateljstvih, ki Slovenske družine s tujimi povezuje še danes. Izpostavila je, da knjiga govori predvsem o življenju civilnega državljanstva, ki se je nepripravljeno znašlo v veliki vojni.
Pričevanja o vojni in odraz v življenju Goričancev
Ivanka Huber je v knjigi pripravila poglavje »Občutenje druge svetovne vojne na Goričkem«, v katerem je predstavila življenje družin v času druge svetovne vojne. Pričevanja o vojni in njen odraz v življenju Goričancev je orisala na podlagi intervjuancev iz več vasi na Goričkem. Kot je pojasnila, prebivalci Goričkega drugo svetovno vojno pojmujejo kot čas: »Za časa Madžarov«, »Za časa Rusov« in »Za časa Tita«, kar je pomenilo čas po drugi svetovni vojni. Prebivalci vojnemu prizorišču niso bili neposredno izpostavljeni, zato so njihove izkušnje brez negativnega prizvoka. Samo dogajanje na frontah se jih je dotaknilo le posredno, ko je kdo od bližnjih prinesel novice. Drugače so doživljali tisti, katerih svojci so bili vpoklicani in so bili povezani z vojno neposredno.
Usoda židovskih družin v Prekmurju
Franc Kuzmič je predstavil položaj in usodo prekmurskih Židov med drugo svetovno vojno, kjer je opisal začetek pregona in nepripravljenost prekmurskih Židov na beg. Družine so se porazgubile, nekateri člani družin so naredili samomor med potjo v taborišče, večina jih je pristala v Auschwitzu. Od izgnanih jih je 387 pristalo v taboriščih, 65 od teh se je uspelo vrniti domov, kjer pa so jih pričakali prazni domovi. Po besedah Kuzmiča so se sledi za svojci izgubile tudi zato, ker vsi niso dobili številke interniranca (le tisti ki so pristali v taboriščih), na podlagi katere so lahko dobili podatke, kje se ta oseba nahaja.
