Enota za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor bo svojemu namenu predana danes, a z nekoliko grenkim priokusom.
Julija 2016 sta se takratni minister za kulturo Tone Peršak in takratni direktor Pokrajinskega arhiva Maribor Ivan Fras mudila v Murski Soboti, kjer sta si ogledala nekdanje prostore Muralista in obljubila nove vsebine.
Leta 2021 so napovedali, da bodo na območju nekdanjega Muralista v prihodnosti varovali obširno arhivsko dokumentacijo iz Pomurja, ki bo sčasoma postala samostojna enota Pokrajinskega arhiva Maribor.
»Naša dolgoročna želja je, da nastane samostojna enota za Pomurje, ki bo vključevala štiri večje enote ob reki Muri, in sicer Mursko Soboto, Lendavo, Ljutomer in Gornjo Radgono,« je takrat obljubil Ivan Fras.
Projekt se je začel izvajati junija 2022
Zgodba prenove nekdanjega Muralista na Cvetkovi ulici v Murski Soboti se je začela pred leti. Projekt se je končno začel izvajati junija 2022, zdaj je dokončan in Enota za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor bo svojemu namenu predana danes.
Za delo v dislocirani enoti Poktrajinskega arhiva Maribor je ministrstvo za kulturo odobrilo tri nove zaposlitve.
Toda zakaj ni obljubljene samostojne enote?
Za komentar o tem, ali bi lahko samostojna enota v regijo prinesla več sredstev in možnosti za več delovnih mest, smo se obrnili na Saro Žibrat, pomursko poslanko in podpredsednico stranke Gibanje Svoboda.
Razume namero ministrstva, da sredstva prioritetno usmeri v zaposlitev strokovnega kadra
Žibrat je za Sobotainfo povedala, da so zagotovljena delovna mesta tista, ki so vezana na strokovno delo in so za regijo najbolj pomembna, imajo torej za zaposlovanje lokalnih kulturnih delavcev največjo dodano vrednost.
»Samostojna enota bi za sabo potegnila potrebo po zaposlitvi podpornih kadrov, kot je hišnik, računovodstvo, zato na tej točki razumem namen ministrstva za kulturo, da sredstva prioritetno usmeri v zaposlitev strokovnega kadra in večjega števila teh.
Kljub zagotovitvi novih prostorov prejšnji minister namreč ni predvidel zaposlitev za pomurski arhiv, zato je bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za delovanje arhiva,« je povedala.
Dolgoročno stremeti k možnostim, da se enota v primeru večjih potreb osamosvoji
Žibrat ob tem dodaja, da je celotna investicija zagotovo izjemen doprinos za Pomurje in priznavanje zgodovinskih in kulturnih specifik naše regije.
»Prekmurje je dvojezično območje s posebnim zgodovinskim pomenom, v Prlekiji imamo prvi slovenski tabor in številna druga pomembna arhivska gradiva,« dodaja.
Pomurska poslanka si ob tem želi, da bi po uspešni vzpostavitvi enote dolgoročno stremeli k možnostim, da se enota v primeru večjih potreb osamosvoji.
»Mreža arhivov po Sloveniji nima samostojnih zavodov v vseh regijah, klub temu pa bi nam moralo biti v interesu, da naša enota pridobi vsaj samostojnega vodjo enote, kar bo enoti zagotovilo večjo avtonomijo,« je še dodala.
