V Prekmurju je skoraj 60 odstotkov prebivalcev od postaje oddaljenih vsaj pet kilometrov – v osrednjeslovenski regiji le 12 odstotkov in pol.

Z naraščanjem okoljske osveščenosti med državljani Evropske unije v zadnjih letih narašča tudi uporaba železnic. Podatki Eurostata kažejo, da se je v državah Evropske unije v drugem četrtletju letošnjega leta z vlakom zapeljalo vsaj 2,4 milijarde potnikov.

V luči vse očitnejših podnebnih sprememb pa od držav gre pričakovati, da bodo spodbude za uporabo železniškega prevoza v prihodnje še nekoliko okrepile. Kot kaže, potencial za resnično trajnostno mobilnost v Evropi na splošno torej vidimo tudi v železniškem prometu – ne pa tudi v Sloveniji, kjer število uporabnikov zadnja leta celo upada.

Po podatkih Eurostata je pred desetimi leti pri nas z vlakom potovalo skoraj 16 milijonov potnikov. Do lani je to število upadlo na le 13 milijonov.

A zakaj pravzaprav?

Sanje o trajnostni mobilnosti

Neodvisni medij Pod črto se je v okviru Mednarodnega projekta Evropske mreže za podatkovno novinarstvo EDJNet lotil učinkovitosti slovenskega železniškega omrežja v primerjavi z državami EU in analiziral nekaj večjih ovir, zaradi katerih se ljudje ne odločajo za potovanje z vlakom.

Primerjali so dostopnost železniških postaj, ceno vozovnic in hitrost potovanja z vlakom ter ugotovil, da se Slovenija v splošnem dobro odreže na prvih dveh področjih bistveno slabše pa pri hitrosti.

Slovenske vozovnice so na področju srednjih relacij v primerjavi z drugimi državami razmeroma poceni, opažajo, relativno ugodne so tudi kratke relacije. Bistvena težava, kot je mnogim predobro znano, tiči v hitrosti potovanja. 

Z vlakom bomo cilj načeloma dosegli hitreje kot z avtom na daljših relacijah in počasneje na krajših. Žal v tako majhni državi dolgih relacij sploh nimamo, pri srednje dolgih poteh pa je vlak od avtomobila počasnejši le še na Hrvaškem.

A predvsem v Pomurju je opazna še ena specifika, ki železniški prevoz dela tako neprivlačen – in sicer dostopnost železniških postaj.

Kar 60 odstotkov Prekmurcev od železniške postaje oddaljenih pet kilometrov ali več

Pri potovanju z vlakom pomembno oviro namreč predstavlja tudi oddaljenost postaje od bivališča posameznika. Za tiste, ki se z vlakom vsak dan vozijo v službo, so minute, izgubljene z vožnjo do železniške postaje, še kako pomembne. 

Neprofitni medij je na podlagi podatkov o lokacijah železniških postaj za 16 članic Evropske unije in razpršenosti prebivalstva izračunal povprečno zračno oddaljenost prebivalcev od najbližje železniške postaje. Pri tem so ugotovili, da se Slovenija s povprečno oddaljenostjo 4,3 kilometra uvršča v zlato sredino obravnavanih držav. So pa zato toliko bolj zaskrbljujoča velika razhajanja med posameznimi regijami znotraj države. 

Železniške postaje so prebivalcem najbližje seveda v osrednjeslovenski regiji. Največje razdalje premagujejo Dolenjci, ki so od najbližje postaje v povprečju oddaljeni več kot osem kilometrov. Pomurcem se ne godi bistveno bolje, saj povprečna oddaljenost pri nas znaša 7,78 kilometra.

Prav tako naša regija izstopa po odstotku prebivalcev, ki so od postaje oddaljeni več kot tri oziroma več kot pet kilometrov:

»V Prekmurju je kar slabih 60 odstotkov prebivalcev od postaje oddaljenih pet ali več kilometrov. V osrednjeslovenski regiji je takšnih le 12 odstotkov in pol,« ugotavljajo v neodvisnem mediju Pod črto.

In prav kmalu se to, kot kaže, ne bo spremenilo. Vsaj v letu 2020 nobeden od največjih gradbenih projektov v slovenskem železniškem omrežju ne bo potekal na območju Pomurja. Se nam pa na relaciji Murska Sobota-Ljubljana v prihodnosti morda obeta vsaj 63 milijonov evrov vredna nadgradnja železniškega vozlišča Pragersko.

Komentarji (19)

so what? (ni preverjeno)

koliko je to v minutah?

KAM Z ŽELEZNICO ? (ni preverjeno)

Vse norije ste sposobni napisati, samo nič pametnega in koristnega in ne vem ka hočete s tem povedati, da naj se Prekmurci z železnico vozimo z časa Marije Terezije ali kaj, ja kam se pa lahko vozimo ? Po svetu imajo vlake ki zmorejo 500km/h naši 60km/h pa to še redko kje, na cesti pa omejitve 20km/h boljše da uvedemo kočije in rikše.
Ja v Sloveniji se je čas ustavil.

1122334455 (ni preverjeno)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

ti si pa ja za ormož

In reply to by KAM Z ŽELEZNICO ? (ni preverjeno)

Lubrikantis (ni preverjeno)

Debilen clanek, tou je kak ce bi napisale ka sobocance ze 100 lejt zivijo brez vode, zatou ka so od reke Mure oddaljeni 8 km... vsebina...

Jajo (ni preverjeno)

Najbaukse po vase, ka se dve zelezniski postaji napravimo po prekmurje, ka se tej stevilke malo zmensajo..

zvezda28 (ni preverjeno)

OBCUTEK MAN KA SOBOTAINFO PIJSE OZ ISCE TISTE ZADEVE S KATERIMI TUNKA OZ SINFA PREKMURJE. TAU ZDAJ DELAJO ZA GLEDANOST PORTALA.
Kiri ge bi se malo zamislo!!! Bruhhhh

+- (ni preverjeno)

Prvo kak prvo, mij v slovenije nemremo mete hitrih vlakov, ka smo tak velka država, ka so razdalje od postaje do postaje ''preduge'' in vlak niti nebi dosego hitrosti, bi že mogo bremzate, tak ka mo se večinoma vozile pomalen.

muraII (ni preverjeno)

Mamo pa vlake do 200kmh na voro in tude ne vozijo telko! Za info če bi vlak Pendolino vozo 200 km/ med soboto in lublano bi to pomenilo ka bi v lublano prišli v 1 vori. In na ton trbei delati, nove proge- nej tiste za 300 400 pa več kilometrov - to ka mamo 160 - 200 km/h trbei spravite v realnost ka mo v lublani v 1 vori in ka mo do maribora v pol vore!

In reply to by +- (ni preverjeno)

povezava (ni preverjeno)

Kaj potem naj rečejo Lendavčani, ki nimajo niti povezavo s Slovenijo ...

micikaaa (ni preverjeno)

DAJTE ŽELEZNICO V ROKE JAPONCEM,PA DA VIDIMO KAKO BODO POMETLI Z VODILNIMI NA UPRAVI.....

čarni vrag (ni preverjeno)

No in kaj bi napravili Japonci, če pa so proge še iz časa Franca Jožefa. Tam kjer so na vladi komunisti kak v Sloveniji vse propada in razpada.

In reply to by micikaaa (ni preverjeno)

1122334455 (ni preverjeno)

Javim se za kurjača

In reply to by čarni vrag (ni preverjeno)

Morrigan55 (ni preverjeno)

Pa 8 gezero evrov

Vipko
buldog

Slovenija, pri svoji ultra razpršeni poselitvi (2 milijona prebivalcev živi v 6000 naseljih) nikoli ne bo mogla nadomestiti avtomobilskega prometa z železniškim. Drugi problem je tudi konfiguracija površja, ki podraži gradnjo (sodobne) železnice. Mi pač nismo primerljivi z Nizozemsko, Belgijo, Malto ali Dansko, kjer na majhnem območju živi veliko ljudi in to v mestih (take pogoje ima pri nas Ljubljanska kotlina in zato je primerjava Pomurja z "osrednjo" Slovenijo povsem mimo).

Bi pa lahko posodobili glavno železniško traso (v bistvu gre za Južno železnico s kraki) in nekaj lokalnih prog, kjer je to rentabilno. Vendar pa je vse vezano na denar: ne moremo si privoščiti oprtnega prometa, ker imamo kredite za avtoceste, ki jih odplačujemo s cestninami. In zato posodabljamo železnico počasi, kakor pač kaplja evropski denar.

vinarium (ni preverjeno)

Jaz sem še bližje železniški postaji v Lendavi, samo vlak ne vozi v nobeno mesto, niti v nobeno državo.

Petarlo (ni preverjeno)

Nekda se je po 20km peski odilo zaj pa jocete za 8 km. Pa ka nema nika bole pametnoga za objaviti?

Koga jebe (ni preverjeno)

Što še nuca vlake gnesden??

Nova iniciativa (ni preverjeno)

Što nuca vlake? Recimo večina držav in prebivalcev tega planeta?

V Indiji bi bili brez železnice mrtvi. Večino linij so jim zgradili Angleži, v zadnjem času pa jim posodobitve in nove linije delajo Kitajci. Slednji delajo tudi v Afriki in drugod po Aziji.

Dokler je še dosegljiv, priporočam ogled tega dokumentarnega filma:

Mogočni vlaki: Indija - železnica osamosvojitve, potopis
https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarni-filmi-in-oddaje/174660637

na ogled od 23. decembra 2019 v arhivu 4D MMC/RTVSLO
Dolžina: 48 min. 38 s.

Za ogled se je potrebno prijaviti/registrirati na njihovi strani.

In reply to by Koga jebe (ni preverjeno)

čarni vrag (ni preverjeno)

Ljubljana je edino mesto na svetu, kjer so zmejšani komunisti ukinili tramvaj. Vagone so prodali v Osijek, kjer so še vozili kakšnih 30 let.

Starejše novice