Pomurski zdravniki preobremenjeni, a mladih specializantov ne uspemo zadržati

»Število specialistov in specializantov še vedno ni izenačeno«, dodaja Korošec. 

»Prekmurci zdaj ostajajo doma«, pravi Korošec in dodaja, da želijo v naslednjih letih priti na želeno raven, to je šest do osem otroških zdravnikov. 

Koncesionarji se tako soočajo z velikim številom bolnikov in posledično preobremenjenostjo. Pa ne le koncesionarji, s preobremenjenostjo se soočajo tudi otroški zdravniki v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani v Pomurju le šestindvajset pediatrov. 

Alenka Horvat z zasebno pediatrično ambulanto s koncesijo v Murski Soboti je bila izbrana za naj pediatrinjo Pomurja. 

“Moja želja je bila delo z ljudmi”, začetke svoje zdravniške poti opisuje zdravnica Alenka Horvat. Pravi, da je v smer pediatrije zašla po naključju, vedela pa je, da si želi vrnitve v Pomurje, najprej v Splošno bolnišnico v Mursko Soboto. 

Po trinajstih letih dela v murskosoboški bolnišnici se je pred šestimi leti podala na samostojno pot, za katero pa ni vedela kaj jo čaka. 

“Začela sem z nič pacienti, na začetku je grozen občutek, ko sediš in čakaš, če bo kdo prišel”. Zdaj je prepričana, da se je odločila prav. Vedno si je želela dela v ambulanti, saj pravi da je zgodba bolnišnice drugačna. “Ljudje pridejo in odidejo”, dodaja.

Samostojno pot je pričela z ambulanto v Zdravstvenem domu v Murski Soboti. 

Pred tremi leti pa je v stari vzorno urejeni meščanski hiši v južnem delu Murske Sobote odprla novo otroško ambulanto, pri kateri gre pravzaprav za družinsko zgodbo. Pacienti se v njeni ambulanti dobro počutijo, kar je bila tudi njena želja. Čakalnica zato pogosto poka po šivih zaradi številnih članov družine, ki pospremijo otroka k zdravniku. Starši se na družinskega zdravnika pogosto obrnejo. 

“Najprej sem prevzela skrb za enega otroka, potem za drugega, zdaj skrbim za celo družino,” se pošali. 

Pravi, da biti otroški zdravnik ni samo njena služba, da gre pravzaprav za način življenja v katerega je vpeta cela družina, njeni trije sinovi pomagajo tudi pri urejanju okolice ambulante. 

Priznava, da delo nosi tudi domov, kjer predvsem odgovarja na elektronska sporočila in telefonske klice. “To počnem tudi na dopustu in mi ni težko”, doda. Tako včasih pacientom prihrani nepotreben obisk, saj ob manjših težavah starši po elektronski pošti opišejo težavo in priložijo fotografijo na podlagi, katere potem postavi diagnozo. 

“Pomembno je, da nam bolniki zaupajo in nas imajo radi pa tudi, da imamo mi njih radi.“