Pomurski regiji letos za razvoj na voljo več kot 200.000 evrov

Svet pomurske razvojne regije je na sredini seji v Vučji vasi razpravljal o dogovoru za razvoj regije.

Ker zaradi trenutnih razmer investitorji oklevajo pri vlaganjih oziroma nakupih zemljišč v razširjenih poslovnih conah, so župani sklenili, da bodo gospodarskemu ministrstvu predlagali podaljšanje pogoja zasedenosti con.

Dogovor za razvoj Pomurske razvojne regije, o katerem je razpravljal svet regije, ki ga sestavlja vseh 27 pomurskih županov, vključuje 16 najpomembnejših regijskih projektov.

Med njimi sta tudi dva projekta nadgradnje vodovodnega sistema, kjer pa se izvajalci srečujejo s težavami z dobavo materiala, zato se bosta verjetno nekoliko zamaknila.

Podaljšanje pogoja?

Ker zaradi trenutnih razmer investitorji oklevajo pri vlaganjih oziroma nakupih zemljišč v razširjenih poslovnih conah, so župani sklenili, da bodo ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagali, da podaljša pogoj 60-odstotne zasedenosti poslovne cone s treh let od širitve na šest let.

Nekatere občine so v dosedanjih razpisih ministrstva izpadle iz sofinanciranja širitve svojih poslovnih con, a naj bi bil v kratkem objavljen nov razpis za črpanje sredstev.

Na seji so sprejeli tudi razdelilnik sredstev za izvajanje splošnih razvojnih nalog v regiji.

Za izvajanje splošnih nalog bo imela pomurska regija tudi letos na voljo nekaj več kot 200.000 evrov. Dobrih 120.000 evrov bo zagotovilo gospodarsko ministrstvo, preostanek pa občine.

Polovico sredstev prejme Razvojni center Murska Sobota kot nosilna regijska razvojna agencija. Drugo polovico si razdelijo Razvojna agencija Sinergija, PORA - Razvojna agencija Gornja Radgona, Prleška razvojna agencija giz in Zavod za turizem in razvoj Lendava.

Kaj bo s kmetijstvom?

Na seji so se seznanili tudi z vizijo razvoja pomurskega kmetijstva. Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun je opozoril na zmanjšanje števila kmetij.

Od leta 2005 do letos se je število kmetij, ki oddajajo subvencijske vloge, zmanjšalo za več kot 3500. Pomurske kmetije so sicer lani prek subvencijske kampanje prejele 40 milijonov evrov, prek različnih projektov pa še dodatnih 12 milijonov.

Ključne težave v kmetijstvu so po Kapunovih besedah razdrobljena parcelacija in lastniška struktura, proces koncentracije in prenehanje kmetovanja velikega števila malih kmetij, zanemarljiva količina tržno načrtovane pridelave z namakanjem, slaba organizacijska povezava pridelovalcev in slabo razvito trženje.

»Trendi kažejo nadaljnje zmanjševanje števila kmetij. Povečevale se bodo kmetije, ki bodo videle ekonomski interes. Več pozornosti bi morali namenjati mladim prevzemnikom, manjše kmetije pa bi morali svoje priložnosti poiskati v dopolnilnih dejavnostih,« je dodal.

Župani so podprli prizadevanja za pridelavo zdrave hrane in se zavzeli za takšne ukrepe kmetijske politike, ki bodo zadržali mlade na podeželju.