Pomurje je bogato z geotermalno energijo, potencial katere je ogromen, sploh za prihodnost planeta. Pa država naredi dovolj za samo izrabo te?
Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Ker ta ni odvisna od vremenskih pogojev in deluje ves čas, sodi med ene izmed pomebnejših virov energije.
Ponekod so opazili izjemno dobre lastnosti geotermalne energije in jo tudi znali izkoristiti. Kakšna pa je situacija v Pomurju?
Peročo problematiko geotermalne energije je na eni izmed sej državnega zbora naslovil tudi poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak, ki izpostavlja, da imamo v Prekmurju toliko geotermalne energije, da bi s to lahko oskrbovali ogromno število gospodinjstev kot tudi podjetij.
Ob tem se zaveda, da je dragocen vir energije premalo izkoriščen in da je pri izrabi tega nujna tudi večja podpora države.
Z geotermalno energijo do čistejšega zraka
Geotermalna energija je sama po sebi zelo čista, prav tako ne izloča toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid in metan. Z uporabo te se zmanjša onesnaževanje zraka.
Ker izvira iz zemeljskega jedra, bi to lahko uporabljali za proizvodnjo električne energije brez prekinitev.
»Ne samo to, izkoristek geotermalne energije bi lahko pomagal zmanjšati našo odvisnost od fosilnih goriv in s tem prispeval k zmanjšanju ogljičnega odtisa ter pripomogel k ohranjanju našega planeta,« je še dodatno podkrepil Novak ključni pomen geotermalne energije.
Trajnostna in cenovno ugodna energija, s katero bi se odprla nova delovna mesta
Z uporabo geotermalne energije bi poleg trajnostne in cenovno ugodne energije zagotovili tudi nova delovna mesta v Pomurju, kar bi ugodno vplivalo na lokalno gospodarstvo in sam razvoj regije, meni pomurski poslanec.
Posamezniki in podjetja pa bi imela tudi nižje stroške, kar je v današnjih časih, ko je energetska kriza čedalje hujša, izrednega pomena.
Geološki zavod Slovenije je odredil mejo okoljske vzdržnosti črpanja termalne vode, in sicer pri dveh milijonih kubičnih metrov.
Novak navaja še, da hidrogeološka simulacija z modelom vodne bilance naravnega stanja geotermalnega vodonosnika Murske formacije, ki jo je v letih 2014–2019 izvedel Geološki zavod Slovenije, nakazuje letno napajanje okoli 5,6 milijona kubičnih metrov.
Prav tako je bilo ugotovljeno, da tlaki v vrtinah uporabnikov ne padajo.
Ob tem pomurski poslanec postavlja vprašanje, ali se bo kmalu odpravila administrativna omejitev, glede na to, da trenutna letna raba vseh uporabnikov presega dva milijona kubičnih metrov.
To odgovarja minister
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan mu je v odgovoru pojasnil, da ne gre za administrativne ovire, temveč za dolgoročno vzdržno rabo podzemnih vodonosnikov.
Ob tem izpostavlja, da so termalni podzemni vodni viri omejeni in da je z njimi potrebno pametno gospodariti. Le na tak način se lahko zagotovi dolgoročna vzdržnost naravnega vira.
Brežan dodaja še, da je za večjo izrabo geotermalne energije potrebno vzpostaviti primerne sisteme:
»Količine pridobljene energije bi bile torej ob izboljšanju obstoječih rab ter boljši raziskanosti podzemnih vodonosnikov v bodoče lahko večje, vendar bo povečanje količin črpanja termalne vode mogoče z zagotovitvijo reinjekcijskih sistemov tistih uporabnikov termalne vode, ki že danes to vodo uporabljajo zgolj za ogrevanje in jo po odvzemu toplote spuščajo vodotoke, kar v tem trenutku ni niti najbolj učinkovito niti okolju najbolj prijazno.«
Koncesijske dajatve ponekod kar 40-krat nižje
Poleg administrativne omejitve se pojavlja še problem visokih koncesijskih dajatev. Poslanec Gibanja Svoboda poudarja, da za rabo termalne vode in pridobivanje toplote za zavezance v Republiki Slovenija koncesijske dajatve predstavljajo dodatno finančno obremenitev, posledično jih spravljajo v nekonkurenčni položaj v primerjavi z upravičenci v primerljivih državah.
Ob tem pa izpostavlja, da so te ponekod v tujini kar do 40-krat nižje, v nekaterih državah pa tovrstnih dajatev sploh ni.
Minister za naravne vire in prostor pojasnjuje, da se je na tem področju potrebno držati naslednjih načel: »Načelo uporabnik plača, načelo onesnaževalec plača ter to, da enako obravnavamo subjekte, ki so v enakem položaju.«
Ob tem dodaja, da vseeno obstaja možnost izboljšave ureditve in obljublja, da na ministrstvu v skladu s priporočili Računskega sodišča načrtujejo spremembo in izboljšavo samega sistema.
