Pomurski čebelarji: Še eno takšno leto in čebele lahko izginejo, takoj za njimi pa ljudje

Na območju Pomurja deluje 24 čebelarskih društev, ki poseduje okoli 16 tisoč panjev z zelo enakomerno poseljenostjo čebeljih družin. V Sloveniji sicer pridelava medu precej niha, največ ga je bilo leta 2001, kar 2550 ton, najmanj pa leta 2014, ko se ga je pridelalo samo 471 ton. Čebelarska zveza Slovenije ocenjuje, da so letos čebelarji pridelali dobrih 650 ton medu, lani pa kar 1746 ton.

Vreme terjalo davek pri medu

Za sobotainfo.com je spregovoril Stanislav Kapun, ki nam je razložil stanje v čebelarstvu na področju Pomurja. Priznava, da je letos medu zelo malo, razlog za to pa so vremenske razmere. Spomladi je bilo namreč veliko dežja in številne ohladitve, zato cvetličnega medu sploh ni bilo, tudi oljna ogrščica zaradi prenizkih temperatur ni dobro medila, podobno pa je bilo z akacijo in kostanjem.

"Tudi v svojem primeru lahko rečem, da je bilo mogoče okrog 10 odstotkov tistega, kar bi čebele morale nabrati. V mesecu maju, najbolj medovitem mesecu, smo morali čebelje družine krmiti, da smo jih obdržali pri življenju, saj v naravi niso našle dovolj hrane".

Potrebno je bilo dokrmljevanje čebel, ki so poginjale od gladu

Glede na to, da na vreme vplivati niso mogli, je čebelarska stroka svetovala izvajanje določenih ukrepov. Eden izmed njih je prej omenjeni dokrmljevanje čebeljih družin. Kapun opaža, da nekateri čebelarji niso bili dovolj pozorni na te zadeve:

"Pri nekaterih čebelarstvih so se čebelje družine praktično prepolovile, saj niso spremljati tovrstnih zadev in so čebele dobesedno iz lakote poginile".

Ob takšnih pogojih je pa intenzivnejši napad varoje, to so pršice, čebelji zajedavci, ki se prisesajo na čebele podobno kot klopi na toplokrvne živali. Poleg tega da varoje čebelam jemljejo hranilne snovi in jim skrajšujejo življenjsko dobo, prenašajo v panje povzročitelje nevarnih bakterijskih, virusnih in glivičnih bolezni. Čebelarska stroka je tu svetovala izrezovanje trotovine in uporabo mravljične kisline.

 "Splošen nasvet je bil, da mora čebelar s vsemi temi tehničnimi ukrepi čebeljo družino obdržati pri dobri kondiciji, če mu to ne uspe, se lahko od nje poslovi," je razložil Kapun.

Kako pomaga država?

Država je čebelarjem sicer dala na voljo finančno pomoč za povračilo škode in ravno pred dnevi je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja pozvala čebelarje k čimprejšnji oddaji vloge za finančno pomoč za nadomestilo škode, ki so jo letos utrpeli zaradi slabih vremenskih razmer. Kapun višine te pomoči ne ocenjuje kot dovolj velike. 

"Najprej je bilo govora o desetih evrih na panj, nato šestih in zdaj smo prišli na 3,5 evra na panj, kar za letošnje leto ne pomeni nič. Čebelarji so po vseh prej navedenih tehničnih zadevah že morali nakrmiti čebelje družine in jih pripraviti na zimo".

Pomlad bo pokazala kakšni so obeti, brez čebel tudi človeka ni

Obeti za čebelarje niso nič kaj bleščeči, upadanje medu sicer opažajo že zadnja tri do štiri leta, ampak letošnje leto bo, kot kaže, zelo slabo. Poleg tega, pa obstaja nevarnost, da se bo tudi precej zmanjšalo število čebel:

"Jaz se bojim, da bo v naslednjem letu število čebeljih družin bistveno manjše in to zaradi vseh teh anomalij, ki so se v letošnjem letu dogajale. Vse skupaj je tudi posledica podnebnih sprememb, na katere pa bomo nekako morali najti odgovor tudi na področju čebelarstva".

Precej bo pa tudi odvisno od napadov zajedavcev, varoje, ki bi naj bil letos kar masoven, pravi Kapun. Čebele bodo tako prezimile lačne in v slabi kondiciji, trenutne nadpovprečno visoke temperature pa tudi niso nič kaj koristne. "Marsikatera močnejša čebelja družina bo izropala šibkejšo, poleg tega pa čebele trpijo tudi fiziološko. Bojim se, da bo veliko čebeljih družin skozi zimo propadlo, tiste, ki bodo preživele pa bodo imele zelo slab zagon, predvsem zaradi oslabelosti čez zimo." je zaskrbljen Kapun. Izpostavil je še pomen divjih opraševalcev, to so čmrlji, samotarke in muhe trepetavke, ki so tudi prizadeti in dobijo premalo naše pozornosti. 

V svetovnem merilu je od opraševanja odvisnih 70 odstotkov rastlinskih vrst, kar je poudaril tudi Kapun: "Vsaka tretja žlica hrane, ki jo človek da v usta, je povezana s čebelo. Če bo še eno leto takšno, kot je bilo letošnje, se lahko zgodi, da na določenem območju v Sloveniji ne bomo imeli več čebel".

Je pa vsaj pozitivno to, da je ta med, ki so ga letos pridelali izredno dobre kakovosti, kar pričajo številne analize in ocenjevanja na državni ravni, je zaključil Kapun.