Pomurska romska naselja v prihodnosti z obrtnimi conami

| v Lokalno

V naselju Pušča bi v primeru vzpostavitve obrtne cone obujali tradicionalne poklice, idejna zasnova pa zajema tudi vzpostavitev muzeja na prostem.

Spodbujanje podjetništva je v času gospodarske krize in visoke stopnje brezposelnosti postal trend na delovnopravnem področju v državah članicah Evropske unije, pot do novih delovnih mest pa med drugim omogoča učinkovita infrastruktura. Pristojni slednjo omogočajo v obrtno-podjetniških območjih, ki jih v prihodnje želijo uvesti v romskih naseljih. Darko Rudaš, predstavnik romske skupnosti v mestnem svetu murskosoboške občine glede idejne zasnove pravi, da vzpostavitev tovrstnih obrtnih con v romskih naseljih predstavlja izrazit družbeno ekonomski projekt, ki bi potekal predvsem z namenom iskanja izhoda iz krize.

Zamisel podprli tudi na ministrstvu, zanimanje občine Dobrovnik

"V času sedanje socialne, ekonomske in moralne krize se kot izhod za najbolj marginalizirane skupine prebivalstva ponuja podjetništvo, ki izhaja iz skupnosti in se vrača sami skupnosti," nam je dolgoletni predstavnik romske skupnosti pojasnil glede projekta, ki je za enkrat še idejna zasnova. Ob tem je izpostavil dejstvo, da je Razvojni svet Pomurske regije kot prvi vključeval tudi romsko skupnost v poglavju »človeški viri«, v okviru katerega je ideja načrtovanja, razvoja ter umeščanja obrtnih con v romska naselja že bila predstavljena na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Zasnova je po besedah Rudaša pridobila podporo pristojnih in je umeščena v operativni program prihodnje finančne perspektive. "Do sedaj je največ zanimanja za omenjene pobude pokazala Občina Dobrovnik, ki je že ponudila stavbno zemljišče ob romskem naselju v neposredni bližini obstoječe obrtne cone v Dobrovniku," še dodaja Rudaš.

Močan interes lokalnih skupnosti

Zamisel o vzpostavitvi obrtnih con v romskih naseljih je bila predstavljena že vsem enajstim pomurskim občinam, v katerih živijo pripadniki romske skupnosti, ki bi po besedah govorca na omenjenih lokacijah spodbujali razvoj podjetništva. "V pogovoru s posameznimi občinami se je izkazalo, da obstaja močan interes po več obrtno- podjetniških conah v regiji. Glede na geografsko razpršenost občin, v katerih živijo Romi, smo prišli do ideje, da bi v regiji zasnovali vsaj tri taka funkcionalno zaokrožena območja, na katerih se bodo razvijale določene dejavnosti."

Podjetništvo od energetike do permakulture

Prva izmed takih območjih je zastavljena v Občino Dobrovnik, kjer bi v okviru obrtno-podjetniške cone izvajali socialno podjetništvo v obliki združevanja novih in obstoječih podjetnikov in nevladnikov v t.i. grozd oziroma socialno zadrugo z lokalno organizacijo. Idejna zasnova predvideva tudi aktivnosti na energetskem področju in sicer vzpostavitev socialnega biomasnega centra ter centra ponovne uporabe z namenom zbiranja sekundarnih surovin, njihovo ločevanje in ponovne uporabe določenih surovin. Na območju Krajinskega parka Goričko in v naselju Pušča predstavnik romske skupnosti navaja obujanje tradicionalnih poklicev, vzpostavitev muzeja na prostem, delovanje na področju kulturne in naravne dediščine. Območje s kmetijsko-predelovalno cono bi zajemalo revitalizacijo zapuščenih in zaraščenih površin in sanacijo divjih odlagališč, permakulturno kmetijstvo in vrtnarstvo, pridelavo in predelavo zdrave hrane ter nenazadnje vzpostavitev socialne kuhinje.

Na Pušči najprimernejša lokacija sedanje divje odlagališče

Kot primerno lokacijo v naselju Pušča Rudaš navaja obstoječe divje odlagališče odpadkov, "ki bi se po programu urejanja zanemarjenih javnih površin saniralo, v nadaljevanju pa bi na tem mestu zasnovali ustrezne dejavnosti. Za delovanje tovrstne cone je na prvem mestu potrebna osnovna komunalna infrastruktura." Celoviti projekt bi moral zasledovati osnovne pogoje za načrtovanje obrtniške cone, meni svetnik MOMS in dodaja, da bi se aktivnosti odvijale v primeru smotrnosti projekta, konsenza z lokalno skupnostjo ter ekološko vzdržnostjo, v nadalje pa je potrebna analiza okolja, prostorsko načrtovanje, priprava finančne konstrukcije, iskanje partnerjev ter izbira primerne organizacijske oblike. 

Komentarji

theused

Super bo to, država bo dala denar, denar bo nekam pač šel, zadeve bodo delovale import eksport in bodo temeljile na preprodaji bakra in železa.

Roman Hozjan

Mogoče bodo s tega delali kake zapestnice, amulete; pa šloganje in priprava đejzov na 1000 in en način. Zakaj pa nej? V MB so/odpirajo romsko oštarijo (V MB njih populacija šteje 3000 "duš").
Samo to s sredstvi bi pa bilo boljše, da se lepo nadzoruje in potem tudi prenese v prakso po "ostali" Sloveniji, kjer živijo samo "poštenjakarji" (sark.).
Heh, "po rakovi poti", torej... Narod nuca delo, pa zakaj ga ne bi preusmerili v, stare, tradicionalne vode - obrti? Šouštarstvo, kovaštvo, zeliščarstvo(coprnije;), ustvarjanje iz šibja, lončarstvo...
S tem, da bi bili začetki sedaj mnogo bolj težki? Zaradi zmanjšane kupne moči in bi marsikteri, kateri bi začel to zadevo pogorel, ker se mogoče ne bi znajdel - verjetno bi se lahko tudi taki posamezniki vključili v kako črpanje sredstev?
Škoda, ka nemamo kakšnih Amišov - oni še obvladajo, hahaha.

Profile picture for user kanžor kanžor

Nebi slabo bilo napraviti eno topilnico in obrat livarne .

Daddy Cool

Spet projekti, ki bodo sami sebi v namen. Država in Evropa data kup pejnez, par prisklednikov, keri se šlepajo na romih, de pobralo smetano, v par naseljih postavijo kakšno barako ali dve, napravijo tiskovno konferenco in zgodba se konča.

Roman Hozjan

Saj, odpada je puno, oni majo prakso zbiranja... V šole (UN) kateri od njih že tudi gre - je sposoben tudi drugačnega mišljenja. Dobro, s tem se tudi potem prekine njihova "tradicija", spremeni "kultura", ali po eni strani je tudi to en veliki larifari in iluzija, kot marsikaj ostalo na svetu.
Mogoče se bo keri norca delal, da bi se to delalo iz odpada, pa ne vem kakšen šrot pride potem iz tega... Pa okoljski vidiki takšne industrije (če že fantaziramo tak daleč/preveč) so tudi precej obremenilen dejavnik za mursko krajino. Ne pozabite, da imamo pri nas podtalnico glede na ostale regije dokaj visoko pod površjem (sicer se niža,ampak...).
Ne vem, nazadnje, ko sem bil v bolnišnici kot pacient, sem imel možnost sobivanja in dialoga z Romom in videl, da je/(se še) njihov koncept razmišljanja bolj življenjski/praktičen - ampak bolj kratkoročen. Naj o tem kaj napiše kdo drug, ki je dobil nagrado na to diplomsko delo (upam, da J.S., bere in vidi "point"). Univerzitetno izobraženi ljudje (nekateri/ali večina?) verjetno mislijo, da so zaradi izobrazbe nad nivojem ostalih in se jim ne zdi vredno časa kaj obrazlagati onim, ki smo zavestno/nezavedno izbrali svojo pot. Tega je v Sloveniji preveč - nerazumevanja in podcenjevanja - služba/politika/Romi/"Pavri"... Zaradi, izobrazbe, položaja, statusa - vse je en drek! Vredno vse ali pa nič!

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi