Različne zbornice so ministrstvu za finance in Ajpesu glede izvedbe pobota očitale slabšanje likvidnosti v gospodarstvu. Na ajpesu zatrjujejo, da je učinek pozitiven.
Agencija za javnopravne evidence in storitve – Ajpes je po marčevski uveljavitvi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih po naročilu finančnega ministrstva pričela z uvajanjem obveznega večstranskega pobota, s katerim se dolžnik v primeru nezmožnosti denarnega odplačila dolga v določenem roku lahko prijavi v pobot z upnikom. V Pomurju se je po četrtem krogu pobota zadolženost podjetij zmanjšala za 3,2 milijona evrov.
V četrtem krogu skupno 3,2 milijona evrov poravnanih obveznosti
Omenjena agencija poleg obveznega pobota, ki obvezuje nelikvidne družbe in družbe, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti, upravlja tudi prostovoljne pobote, ki so namenjeni komercialni ponudbi. V pomurski regiji je po besedah Marka Juršiča iz oodelka za razvoj in kakovost na soboškem Ajpesu 858 dolžnikov, od tega 451 gospodarskih družb, 349 samostojnih podjetnikov in 58 drugih poslovnih subjektov v četrtem krogu pobota poravnalo za 3,2 milijona evrov obveznosti do slovenskih podjetij in družb. Skupno je v Pomurju v štirih krogih medsebojna zadolženost poslovnih obveznosti zmanjšana za 14,3 milijona evrov.
Trenutno sodeluje manj kot 20 odstokov poslovnih družb
»Pričakujemo, da se bo z uveljavitvijo nadzora nad izvajanjem določb Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) v prihodnjih krogih povečalo število dolžnikov, ki bodo prijavljali nepravočasno plačane obveznosti v obvezni pobot,” meni Juršič, ki ugotavlja, da v obveznem pobotu sodeluje manj kot 20 odstotkov družb, ki ne morejo poravnati svojih obveznosti v določenem roku. Okoli 15 odstotkov prijavljenega dolga v obveznem pobotu je registriranih v prostovoljni pobot. Slednji je na voljo vsem podjetjam in poslovnim subjektom, ki so se z upniki pisno dogovorili za tak način poravnave svojega dolga.
