Pomurska akademija znanosti PAZU je priredila okroglo mizo na temo Nacionalni energetski program, na kateri so o izkoriščanju energetskega potenciala na državni in regionalni ravni spregovorili pripravljalci Nacionalnega energetskega programa – NEP in p
Ivo Novak, Andreja Urbančič in Radovan Tavzes so uvodoma predstavili omenjeni program, pri čemer je bilo izpostavljeno pomursko okolje, opredelitev dolgoročnih energetskih ciljev do leta 2030, izraba in optimizacija energetske učinkovitosti in energetska samooskrba. Splošne informacije, ki so jih podali omenjeni pripravljalci NEP-a, so temeljile predvsem na trenutnih obstoječih energetskih objektih in vzpostavljanju nekaterih novih, ki temeljijo na obstoječi izrabi energije.
“Rabimo takojšnje energetske učinke”
“Treba je optimizirati potrebe energetsko zadostnost, še posebej ob obetajočem se zaprtju izkopa velenjskega lignita in dotrajanosti Nuklearne elektrarne Krško, vendar z vključevanjem elementov brez okoljskega onesnaževanja,” je povedala Andreja Urbančič iz instituta Jožef Stefan. NEP v dolgoročnem programu, ki je po besedah govorcev nujen že v prihajajočih letih, temelji na treh energetskih scenarijih in sicer na izkoriščanju obstoječih objektih – termoelektrarne, hidroelektrarne in nuklearka, gradnje novega objekta izkoriščanja nuklearne enegije ali poslednjega – izkoriščanja zemeljskega plina. “Smo za diverzifikacijo virov, vendar v trenutnih potrebah rabimo program, ka temelji na takojšnji izrabi energije,” so pripravljalci povedali o možnostih izrabe obnovljivih virov, geotermalne, sončne ali vetrne energije.
Interesi zasebnega kapitala
NEP, ki je posebnega nacionalnega interesa, je v obstoječi obliki “težak” med 25 in 29 milijard evrov, 60 odstotkov je zagotovljenih javnih sredstev, ostalo finančno podporo pa so pripravljalci izzvzeli iz zasebnega sektorja. Prav interes zasebnega kapitala in posledice odločitev finančno enega najtežjih nacionalnih projektov je bil očitek nekaterih navzočih pri okrogli mizi. Kot poslednje so predstavniki pripravljalcev NEP-a predstavili okoljsko poročilo, ki se je nanašalo predvsem na energetsko izkoriščanje hidroenergije na reki Muri, ter posledic, ki bi jih povzročilo umeščanje objektov na slednjo. “ Analiziramo, ali program vzdrži energetske cilje, ki si jih je država zadala z umeščanje tovrstnih objektov. Pri tem bi izpostavil predvsem pogoj podrejenosti energetskih objektov okoljskim ukrepom, kot je protipoplavna varnost na reki Muri,” so pojasnili pripravljalci NEP-a.
NEP brez zadostne izrabe obnovljivih virov?
Nadaljevanje okrogle mize je potekalo z nekaterimi vprašanji in diskusijo predstavnikov lokalnih interesnih skupin, kjer so spregovorili predsednik PAZU Mitja Slavinec, direktor RRA Mura Danilo Krapec, prof. Rafael Mihalič, Darko Anželj iz Pomurskega razvojnega inštituta, direktor pomurske gospodarske zbornice Robert Grah in strokovnjak na področju energetske izrabe Stojan Habjanič. Govorci so po predstavitvi stališč do energetske izrabe v pomurski regiji, kjer so izpostavili predvsem izrabo že omenjenih obnovljivih virov energije, ki so v pomurskem okolju najbolj smotrni, kot je geotermalna energija, nadaljevali s posvetovanjem na okrogli mizi.
Stremenje k energetski samozadostnosti
“V programu pogrešamo predvsem oskrbovanje z omenjenimi viri, ki so za naše okolje komparativni, prav tako stremimo k energetski samozadostnosti, vendar se vpletajo zgodbe zasebnega kapitala, zato zaman razlagamo zgodbo, ki jo trobimo že leta,” meni Krapec, ki je kot smiselno alternativno energetske izrabe omenil uporabo novih tehnologij, ki so v zahodnih državah postale standard v zagotavljanju regionalnih energetskih potreb družbe.
