Poletni dnevi razen dopustniških dni in radosti s seboj prinašajo tudi tveganja in poletne nevšečnosti.

To so med drugim sončne opekline, prebavne težave, alergije, težave z nadležnimi žuželkami, pa tudi težave zaradi visokih temperatur ne smemo spregledati. 

Da so le te izjemno pomembne, lahko usodne, nam prikazuje naslednja resnična zgodba: 

Vroč poletni dan je in upokojen gospod se, kljub opozorilu žene, da ostane v zavetju doma, odloči, da bo pokukal še na svoje gredice. Gospod namreč obožuje vrtnarjenje in večino časa preživi zunaj – malenkost se sprehodi po domačem vrtu, postori zdaj to, zdaj ono, nemalokrat pa izpod sence zgolj opazuje delo svojih pridnih rok. In tako je storil tudi danes – sedi v senci in nikakor ne toži, da bi mu bilo vroče. Ko ga čez nekaj časa pokliče žena, naj vendarle pride na hlad, se ji zazdi čuden in zmeden. In samo nekaj trenutkov zatem se gospod zgrudi na tla. Reševalci nemudoma prihitijo na pomoč! Gospoda komaj rešijo…. 

Morda se, dragi bralci, sprašujete kdo bi lahko bil ta neimenovani gospod?! Ta človek je lahko kdorkoli izmed nas! Kajti ta človek je doživel vročinsko kap, ki je najtežja oblika hipertermije, lahko doleti vsakega izmed nas! Zlasti pa so za vročinske motnje dovzetni starostniki in majhni otroci, bolniki s srčno-žilnimi obolenji ter pretežki ljudje.

Katere so nevarnosti visokih temperatur? 

Kadar pa je telo preveč izpostavljeno zelo visokim temperaturam, lahko pride do vročinskih motenj, kot so vročinska izčrpanost, vročinska kap, vročinski krči, sončarica in glavoboli. Nevarnost je večja pri visoki zračni vlagi, ki zmanjšuje hladilni učinek znojenja, ter pri dolgotrajnih naporih, pri katerih mišice proizvajajo več toplote.

Kaj je vročinska kap?

Vročinska kap je smrtno nevarno stanje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hudi vročini. Sposobnost telesa, da bi se z izhlapevanjem znoja hladilo samo, je zmanjšana. Vročinska kap pogosto nastopi nenadoma in zahteva takojšnjo zdravljenje. 

Opozorilni simptomi kot so vrtoglavica, glavobol in utrujenost lahko nastopijo, niso pa nujni. Znojenje se ponavadi zmanjša, a tudi to ni nujno. Koža je pordela, vroča in suha. Srčni utrip je pospešen in lahko doseže tudi 180 utripov na minuto. Dihanje je hitrejše in plitvejše, krvni tlak je lahko nespremenjen. Telesna temperatura, ki jo moramo izmeriti rektalno, naraste na 40 do 41 ⁰C. Oseba je zmedena, nastopijo lahko konvulzije in izguba zavesti. 

Vročinska kap brez takojšnjega zdravljenja povzroči trajne okvare ali smrt. Telesna temperatura 41 ⁰C je namreč kritična meja, le ena stopinja več je pogosto usodna. Zato je vročinsko kap potrebno nemudoma zdraviti s hlajenjem in hitrim prevozom v bolnišnico. Najbolje je, da osebo zavijemo v mokro rjuho, jo damo v mrzlo kopel ali jo hladimo z ledom! V bolnišnici osebo dodatno oskrbijo! 
 

Vročinska izčrpanost in glavoboli so še pogostejša težava poletnih dni!

Vročinska izčrpanost nastane zaradi večurne izpostavljenosti vročini. Obilno potenje in posledična izguba tekočine in elektrolitov povzročijo utrujenost, nizek krvni tlak in lahko tudi kolaps. Pri človeku opazimo utrujenost, slabost, nemir, zmedenost in obilno potenje. Kri zastaja v žilah nog, ki so zaradi vročine razširjene. Zato oseba pogosto, če stoji, omedli. Srčni utrip je hiter in šibek, koža je hladna, bleda in vlažna. Zaradi izgube tekočine se zmanjša volumen krvi, zato je krvni tlak znižan.

Najpomembnejše je, da hitro nadomestimo izgubo tekočin in elektrolitov. Bolnik naj leži na hladnem, glava naj  bo nekoliko v nižjem položaju. Vsakih nekaj minut naj oseba po požirkih srka hladen napitek rahlo osoljene vode ali še bolje peroralno rehidracijsko raztopino. 

Pozorni bodimo tudi na vročinske krče (boleče trzanje mišic), ki nastanejo ob pretiranem potenju, zaradi naporne dejavnosti v hudi vročini. Povzroči jih prevelika izguba tekočin in elektrolitov. Težave so pogoste pri fizičnih delavcih ter pri športnikih.

Pogosta poletna nadloga so glavoboli. Dokazano je, da je v več kot polovici primerov vzrok možno pripisati prav izpostavljenosti soncu in visokim temperaturam, pa tudi prehladnemu zraku iz klimatskih naprav. Zato je pomembno, da temperaturna razlika med notranjim in zunanjim prostorom ne sme presegati treh stopinj. 

Kaj storiti, da vročina ne bo ogrožala našega zdravja?

  • Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine, najbolje vode. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja.
  • Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. 
  • Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa.
  • Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. 
  • Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini. 
  • Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo. 
  • Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila. 
  • Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. 
  • Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure. 
  • Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte od dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro.

A pozor, pogosta nadloga poletni dnih so tudi nadležne žuželke, s katerimi nikakor ne želimo deliti svojega napitka. Še manj želimo tvegati njenih pikov.

Kakšni so simptomi po piku?

Piki večine žuželk so na videz podobni. Žuželka vbrizga pod kožo slino ali strup, kar povzroči majhno srbečo oteklino, ki traja nekaj ur ali dni, pojavi se srbenje in pekoča bolečina ter omrtvičenje ali mravljinci v prizadetem predelu. To je blaga alergijska reakcija, ki s časoma izzveni. Piki strupenih žuželk povzročijo močno bolečino, mišične krče, bolečine v trebuhu, vročino in mrzlico, težko dihanje in požiranje, moten govor, krče. Včasih pa piki žuželk povzročijo smrtno nevarno alergično reakcijo, znano kot anafilaktični šok. Pojavi se hitro otekanje okoli oči, ustnic, jezika ali v žrelu, težko dihanje, piskanje pri dihanju ali hripavost, hudo srbenje, krči, omrtvičenost, omotica, rdečkast izpuščaj, krči v trebuhu in izguba zavesti. V teh primerih sta potrebna takojšnje ukrepanje in zdravniška pomoč! 

Kaj storimo po piku? 

Bolniki, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika. Pri pikih čebele v koži ostane želo. Previdno ga izpraskamo z nohtom ali noževo konico (ne odstranjujemo ga s pinceto, da ne bi iztisnili v rano še več strupa). Če smo daleč od doma in nimamo s seboj ustreznega pripravka, lahko poskusimo tudi s slojem sode bikarbone, ki ublaži srbenje, strup pa nevtraliziramo s kisom ali limoninim sokom. Nato nanesemo na mesto pika mazila za blaženje vnetne reakcije, ki se dobijo v lekarni brez recepta (gel z antihistaminiki, aloe vera, arnika, kamilica,…). Novejši pripravki vsebujejo amonijak, ki nevtralizira strup in tako prepreči alergijsko reakcijo. Prav tako je dobrodošel pripravek iz kalcija, ki ga stopimo in popijemo.
Bolniki, ki so kdaj že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo ob ponovnem piku zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč. Če grozi anafilaktičen šok, je potrebno injicirati avtoinjektor adrenalina. Obisk zdravnika je v primerih hujše preobčutljivostne reakcije (dušenje, omotica, anafilaktični šok) nujen!

S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za pik žuželke? 

Bolniki, ki so preobčutljivi za strup žuželke, se morajo izogibati situacijam, v katerih je velika možnost ponovnega pika. Ob približevanju žuželke se morajo bolniki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk naj si skušajo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Nikoli ne puščajte kozarca s pijačo nepokritega. V njem se lahko nahaja žuželka, ki nas ob pitju piči v usta ali grlo, kjer je reakcija lahko usodna. Pozornost namenimo tudi, ko pobiramo perilo, ki se je sušilo na prostem in ga zato dodobra stresimo. Pogosto vanj zaidejo žuželke, ki nas lahko naknadno popikajo. To je še zlasti nevarno za otroke. Tudi, ko sedemo v avtomobil, bodimo pozorni in se prepričajmo, da v njem ni čebele ali ose. Dokazano je namreč, da je nadležno obleganje žuželk in mrčesa pogost vzrok prometnih nesreč.  Prav tako je smiselna uporaba odganjalcev mrčesa in žuželk (repelenti), ki se dobijo v lekarni brez recepta. 
Družbe žuželk se nikoli ne bomo mogli docela znebiti, pa najsi bodo še tako nadležne. Poskrbeti pa moramo, da njihova družba vsaj ne bo nevarna.

Za Pomurske lekarne: Polonca Fiala Novak, mag. farm.

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice