Jezenje bobrov v naselju Predanovci predstavlja težavo za nastanek poplav na okoliških površinah. Občina Puconci je zato v sodelovanju z inštitutom Lutra našla posebno rešitev, ki so jo poimenovali kar »bobrobran«.
Občina Puconci je v sodelovanju z Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine Lutra postavila »bobrobran«.
Slednjega so kot rešitev za bobrove jezove, ki lahko povzročajo nastanek poplav, namestili na vodotoku Logojca v naselju Predanovci.
Pretočne cevi, ki sestavljajo »bobrobran«, zmanjšujejo možnost nastanka poplav na okoliških zemljiščih in s tem dokazujejo, da je sobivanje med človekom in bobrom vseeno mogoče.
Jezenje bobrov lahko povzroča nastanek poplav
Zaradi zagotavljanja biotskega - življenjskega prostora si bobri na vodotokih postavljajo jezove.
Posledica tega početja je lahko višanje nivoja vode na drugi strani in nadaljnje poplavljanje okoliških njiv oziroma parcel.
Občina Puconci se je zato povezala z Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki se je odzval na njen poziv in uvedel rešitev, s katero so dosegli ustrezen nivo sobivanja z živalmi.
Člani Inštituta Lutra so sicer podobno rešitev v lanskem aprilu že uvedli na starem rokavu reke Mure ter na potoku Libenica na območju občine Črenšovci.
Pobuda za tovrstno rešitev je bila predlagana tudi na območju potoka Črnca, a je občina Črenšovci zaradi presoje o nepotrebnosti namestitve takrat ni sprejela.
Postavili so »bobrobran«
V naselju Predanovci na vodotoku Logojca so prejšnji teden v bobrov jez namestili pretočne cevi, ki so jih poimenovali kar »bobrobran«.
Slednje služijo preprečevanju poplavljanja okoliških kmetijskih površin. Tovrstne cevi se ne zamašijo, saj so odprtine zaščitene z mrežico.
»V jez smo namestili dve cevi dolžine 7,5 metra in premera 30 centimetrov. Vodostaj se je znižal, bobri pa imajo še vedno dovolj vode, da lahko ostanejo na območju,« navajajo na Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine Lutra.
Bober je v Sloveniji zaščitena vrsta, zato mora skladu z zakonodajo vsak poseg v njegovo strukturo odobriti tako ministrstvo za naravne vire in prostor kakor tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
Na Inštitutu Lutra ob tem dodajajo, da so na območju Predanovec omenjena dovoljenja oziroma soglasja tudi ustrezno pridobili.
Kot dodajajo, pa je njihov cilj, da še naprej s podobnimi posegi in dobrimi praksami dokažejo, da je sobivanje med bobri in ljudmi mogoče.