Ob minulem Svetovnem dnevu mokrišč smo se o pomenu mokrišč v Pomurju pogovarjali s Stanko Dešnik iz Krajinskega parka Goričko.
V soboto so po vsem svetu obeležili Svetovni dan mokrišč, ki so »zibelka življenja«. Mokrišča območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo, nas pouči Ramsarska konvencija o varstvu mokrišč. Dešnikova ob tem dodaja, da je največje in za življenje ljudi ob Muri najpomembnejše mokrišče poplavno območje ob Muri med visokovodnimi nasipi, ki je tudi mednarodnega pomena, saj Mura teče in se razliva skozi štiri države.
Voda je vir življenja
Po besedah Dešnikove so mokrišča bistvenega pomena pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, vzdrževanju vodnega režima s poplavami, prečiščevanjem padavinske vode in napajanje podtalnice. Pomembna so pri uravnavanju mikroklime, dajejo biomaso – mehkolesna poplavna loka je najhitreje rastoč les, in imajo rekreativna in doživljajska vrednost. Pozabiti pa ne smemo, da so vir pitne vode, saj so vsa velika črpališča vode v poplavnem svetu Mure.
Pomurje je s 800 mm padavin na robu stepe
»V Pomurju se moramo zavedati, da imamo v povprečju samo 800 mm padavin, kar je skrajna meja za to, da drevje še raste. Smo na robu stepe, zato bi morali biti bolj skrbni pri rabi vodnih virov. Ohranjanje mokrišč tako pomeni ohranjanje vodnih virov za pitje ljudi in tudi živali,« pojasnjuje in ob tem dodaja, da se bo pomurski vodovod pretežno napajal iz obnovljivih virov podtalnice, ki ima največji bazen ob Muri. »Voda kroži in če bodo iz Goričkega v podtalnico pritekale odplake, če bomo nad vodovarstvenih pasovih zajetij polivali kemično pripravljena gnojila in zaščitna sredstva bomo to tudi pili. Vsi,« opozarja Dešnikova.
Dešnikova: Posegi v mokrišča se nam maščujejo v sušnih letih
»Stanje mokrišč v Pomurju ni zavidljivo, saj se še prevečkrat soočamo z divjimi odlagališči na potokih, ob gramoznicah, z izlivi neprečiščenih odpadnih voda v potoke, z željami po osuševanju in s krčenjem prostora namenjenega vodi. V preteklosti smo večino potokov izravnali, jih razgalili proti soncu s sečnjo obrežne zarasti in njihovo vodo po najkrajši poti speljali v Črno morje. To se nam sedaj maščuje v sušnih letih,« pojasnjuje stanje mokrišč Dešnikova. Po njenih besedah so »ustvarjeni« vodni sistemi nestabilni, imajo slabo ekološko stanje in slabo samoočiščevalno sposobnost, »zato je voda v njih slabše kakovosti, v njih je manj življenja ter so manj privlačni tudi za sprostitev ljudi«.
Poplavnih gozdov in mokrišč ob Muri še ni pod okriljem konvencije Ramsar
Ob Muri pa obstajajo poplavni gozdovi in mokrišča, ki jih še ni na zemljevidu mednarodno pomembnih mokrišč konvencije Ramsar. Na slednje s pohodi ob Muri opozarja društvo Tabrih z željo, da bi se tudi poplavni svet Mure vpisalna seznam mednarodno pomembnih mokrišč varovanih po konvenciji Ramsar, nam pojasni Dešnikova. Naloga za vpis med lokalitete varovane po konvenciji Ramsar pa je v domeni vlade in državnih strokovnih institucij.
