Odstavnih pasov na pomurski avtocesti verjetno še nekaj časa ne bo. Tudi, če bi bil interes, zanje ni denarja. Interventni prehodi med voziščema so le zasilna rešitev. Reševalec na motorju bi bil sicer poceni in enostavna rešitev, a le delno učinkovita.
Ob včerajšnji prometni nesreči ter hudi nesreči dveh tovornjakov, ki se je pripetila konec julija, so ponovno prišle do izraza težave zaradi pomanjkanja odstavnih pasov in premajhne širine voznih pasov. Tudi tokrat so reševalna vozila zaradi kolone vozil ter nepravilnega razvrščanja imela težave z dostopom do kraja prometne nesreče. Zaradi pomanjkanja prostora za reševanje sta bili zaprti obe smerni vozišči, zaradi česa se je na avtocesti nabrala daljša kolona vozil, ki so morala na sprostitev prometa čakati več ur.
Širitev je nepotrebna in neupravičena
Na težave zaradi širine avtoceste smo mediji, prometni strokovnjaki ter pomurski poslanci opozarjali že ob njenem odprtju . Radovan Žerjav, ki je bil v tistem obdobju minister za promet, je zato odredil pripravo študije, ki bi obravnavala vse tovrstne ceste v Sloveniji. Študija je bila zaključena že leta 2010, ko naj bi jo DARS poslal na ministrstvo, a se je ta nekje na poti izgubila. Študija naj bi sicer pokazala, da dodatni pasovi ne bi povečevali zmogljivosti, neposredno ne bi vplivali na varnost, medtem ko bi stroški nesreč ostali enaki. Tako naj bi bila izgradnja nepotrebna in neupravičena. Sicer bi nadgradnja obstoječe avtoceste z odstavnimi pasovi zaradi finančnega stanja DARS trenutno bila vprašljiva, tudi če bi za to obstajal interes.
Kot eden izmed ukrepov za izboljšanje varnosti na pomurski avtocesti se je omenjala tudi izgradnja sistema centralnega nadzora in vodenja prometa, ki vključuje tudi opozorilne svetlobne table, preko katerih je voznike na avtocesti mogoče obveščati o nevarnostih ali pa jih pravočasno usmeriti na izvoze. Tudi na to rešitev so, najverjetneje zaradi varčevanja, pozabili.
Reševalec na motorju poceni rešitev, a učinkovita le v lepem vremenu
Kot možni rešitvi za reševanje v primeru težje dostopnosti kraja nesreče sta se pred leti pojavljali tudi možnost helikopterskega reševanja in reševalec na motorju. Težava prvega je čas, ki je potreben za prihod do kraja nesreče z brniškega letališča ter dejstvo, da helikopter ne more pristati povsod, obenem pa je odvisen tudi od vremena. Druga rešitev, reševalec na motorju, je sicer poceni rešitev, a, kot so nam zatrdili v reševalni službi Zdravstvenega doma Murska Sobota, ni vedno učinkovita. Reševalec na motorju lahko intervenira le v poletnem obdobju, čez dan in v lepem vremenu. Tak reševalec bi na območju Pomurja imel premalo izvozov in zaradi tega pri svojem delu ne bi mogel biti tako suveren in učinkovit.
Interventni prehodi le zasilna rešitev
Težave z dostopom do kraja nesreče na pomurski avtocesti so naknadno poskusili rešiti s postavitvijo interventnih prehodov, ki omogočajo dostop z nasprotne strani avtoceste. Ti so postavljeni pred pomembnejšimi objekti, kot so mostovi, cestninske postaje in predori, sicer pa na razdalji dveh do treh kilometrov. Interventne prehode lahko odprejo delavci DARS ali gasilci, a ti ponavadi do prizorišča nesreče potrebujejo nekoliko več časa, kot reševalci nujne medicinske pomoči. Ti morajo nato reševalno vozilo, dokler DARS ali gasilci ne odprejo interventnega prehoda, pustiti na nasprotnem voznem pasu.
Največja težava so ignorantski vozniki
Sicer se težave z dostopom do kraja nesreče na pojavljajo le na pomurski avtocesti, temveč tudi na širših avtocestah. S tovrstno težavo so se junija srečevali tudi reševalci na primorski avtocesti, ko se gasilsko vozilo ni moglo prebiti mimo tovornjakov in avtomobilov, ki niso upoštevali pravil razvrščanja v takih primerih. Vozni in prehitevalni pas na primorski avtocesti sta sicer široka vsak po 3,75 metra, kar je 0,25 metra več, kot na pomurski, na voljo pa je še odstavni pas v širini 2,50 metra.
Kako se razvrstiti v primeru prometne nesreče na avtocesti
DARS v navodilih za pravilno razvrščanje na avtocesti v primeru prometne nesreče voznikom narekuje, da se vozila na voznem pasu razvrstijo na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte. S tem ustvarijo reševalni pas, po katerem lahko reševalna vozila pridejo do kraja nesreče. Odstavni pas naj ostane prazen.
Navodila za pravilno razvrščanje na avtocesti
