Obglodana drevesa v Melincih pripovedujejo zgodbo bobrov.
Ob reki Muri je v zadnjem času ponovno opaziti številne sledi bobrov. Obglodana debla, podrta drevesa in nastajajoča bobrišča jasno kažejo, da je ta zanimiva žival znova zelo dejavna.
Bobri so najbolj prepoznavni prav po značilno obglodanih drevesih.
Najbolj aktivni so jeseni in pozimi, ko primanjkuje zeliščne hrane. Takrat se prehranjujejo predvsem z lesnatimi rastlinami, drevje pa podirajo tudi zaradi gradnje jezov in bobrišč.
Debel ne objedajo zaradi lubja, temveč zato, da pridejo do sladkih in hranljivih vršičkov v krošnjah. Obenem si z glodanjem brusijo svoje velike sekalce, ki jim nenehno rastejo vse življenje.
Bobra zlahka prepoznamo po ploščatem repu, plavalni kožici med prsti in izrazitih oranžnih zobeh. Razširjen je ob rekah, jezerih in močvirjih po vsej Evropi. V Sloveniji je bil v preteklosti iztrebljen, po ponovni naselitvi pa se je od prvega zapisa v porečju reke Krke razširil skoraj po vsej državi.
Danes ga najdemo ob Krki, Savi, Dravi, Muri, Sotli, Dravinji in številnih pritokih.
Bober je po navedbah Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave izrazito vezan na vodo in se od nje le redko oddalji več kot približno petdeset metrov.
Njegov dom je brlog, ki ga izkoplje v brežino reke in je sestavljen iz več prostorov. Kadar podlaga za kopanje ni primerna, si izdela bobrišče. Ker je plašna žival, poskrbi, da je vhod v bivališče skrit pod vodno gladino.
To doseže z gradnjo jezov iz vej in debel, s katerimi dvigne nivo vode in tako zakrije vhod v brlog.
Zaščitena živalska vrsta
V naravi ima bober izjemno pomembno vlogo. Je ključna vrsta, saj s svojo dejavnostjo uravnava vodotoke, upočasnjuje tok vode, zvišuje nivo podtalnice in ustvarja mokrišča. S tem nastajajo raznoliki življenjski prostori, ki koristijo številnim rastlinskim in živalskim vrstam, tudi zavarovanim, kot je na primer vidra.
Prav zato je bober zavarovana vrsta, zaščiten pa je tudi njegov življenjski prostor - jezov in bobrišč v naravi ni dovoljeno odstranjevati.
Kljub pozitivnemu vplivu na okolje pa prihaja tudi do izzivov, predvsem tam, kjer se bober srečuje s človeškimi dejavnostmi.
V toplejšem delu leta lahko objedajo poljščine v obvodnem pasu, z jezovi povzročajo zastajanje vode in poplavljanje zemljišč, s kopanjem kanalov pa lahko pride do ugrezanja tal in poškodb kmetijske mehanizacije.
Ker gre za zavarovano žival, so lastniki zemljišč v primeru škode upravičeni do odškodnine. Škodo lahko prijavijo na krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, kjer prejmejo vse potrebne informacije o nadaljnjem postopku.
