Po novih izračunih naj bi se nekaterim občinam z romskimi naselji sredstva občutno zmanjšala, ponekod celo za polovico v primerjavi s preteklimi leti. Kako so se odzvale občine?
Slovenske občine z evidentiranimi romskimi naselji so v novembru prejele dopis urada vlade za narodnosti, v katerem so bili predstavljeni izračuni sredstev za sofinanciranje obveznosti občin v letu 2026 na podlagi zakona o financiranju občin.
Del teh sredstev je namenjen tudi urejanju razmer in izvajanju nalog v romskih naseljih.
Nova metodologija izračuna, ki temelji na spremenjenem 20.a členu zakona, pa je v več občinah sprožila resne pomisleke. Po novih izračunih naj bi se nekaterim občinam sredstva občutno zmanjšala, ponekod celo za polovico v primerjavi s preteklimi leti.
Med prizadetimi je tudi občina Lendava, ki je na prejeto obvestilo vložila uradni ugovor.
Lendava opozarja na nesorazmeren padec sredstev
Občina Lendava v ugovoru navaja, da izračunani deleži sredstev niso skladni z osnovnimi načeli zakona. Po njihovem mnenju nova razdelitev ne upošteva načela sorazmernosti virov, ni usklajena z dejanskim obsegom nalog, ki jih občina izvaja, in ne prispeva k zmanjševanju razlik med občinami.
Kot posebej problematično navajajo dejstvo, da je Lendava v primerjavi z letom 2025 utrpela največji relativni in absolutni padec sredstev. Znižanje znaša skoraj 51 odstotkov oziroma približno 300.000 evrov, kar po navedbah občine predstavlja resen poseg v njeno finančno sposobnost za izvajanje zakonsko določenih nalog.
Zaradi navedenih razlogov občina Lendava poziva pristojne, naj do odprave ugotovljenih neskladij zadržijo izvajanje 20.a člena zakona in pristopijo k ponovni, strokovno utemeljeni ter pravičnejši določitvi deležev.
Integrirana romska skupnost in sporna metodologija
V ugovoru občina poudarja, da romsko politiko izvaja sistematično in dolgoročno ter da so pripadniki romske skupnosti v veliki meri integrirani v lokalno okolje.
Romska gospodinjstva imajo zagotovljeno osnovno in komunalno infrastrukturo ter dostop do javnih storitev pod enakimi pogoji kot ostalo prebivalstvo.
Posebej opozarjajo tudi na spornost uporabe podatkov o številu pripadnikov romske skupnosti. Evidentiranje etnične pripadnosti po njihovem mnenju ni zakonito, saj je v nasprotju z ustavnimi načeli in varstvom osebnih podatkov. Zato takšni podatki ne morejo predstavljati merila za razdelitev finančnih sredstev.
Kot konkreten primer izpostavljajo naselje Dolga vas. V izračunih je to obravnavano kot edino evidentirano romsko naselje v občini, pri čemer se ne upošteva dejstvo, da romska skupnost ne živi zgolj v prostorsko omejenem delu naselja, temveč je prisotna na širšem območju celotne Dolge vasi.
Občina meni, da je takšna ločitev umetna in ne odraža dejanskega stanja na terenu, saj obveznosti občine nastajajo na ravni celotnega naselja kot funkcionalne celote.
Opozorila na dvojna merila
V nadaljevanju občina Lendava opozarja tudi na neskladje v primerjavi z ureditvijo financiranja avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti.
V teh primerih se sredstva ne delijo glede na število pripadnikov skupnosti, temveč glede na sam obstoj skupnosti na območju občine. Takšen pristop pa se pri romskih naseljih ne uporablja, kar po mnenju občine kaže na uporabo dvojnih meril.
Ob tem Lendava ponovno izpostavlja dejstvo, da na njenem območju živi približno 75 odstotkov vseh pripadnikov madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, kar pa se po njihovih navedbah v obstoječem sistemu financiranja ne odraža ustrezno.
Občina Turnišče brez ugovora
Medtem ko je občina Lendava vložila formalni ugovor, občina Turnišče tega ni storila. Kot pojasnjujejo, se je v okviru Skupnosti občin Slovenije oblikovala posebna skupina predstavnikov občin z romskimi naselji, ki bo o problematiki razpravljala z ministrstvom za javno upravo in drugimi pristojnimi institucijami.
Občina Turnišče se bo tako v nadaljnjih postopkih vključila preko skupnih pogovorov.
»Občina Turnišče na navedeni izračun ni vložila ugovora, ker se je oblikovala skupina predstavnikov občin z romskimi naselji v okviru Skupnosti občin Slovenije, ki se bo udeležila dogovarjanj oziroma pogovorov pri ministrstvu za javno upravo,« je za Sobotainfo pojasnil župan občine Turnišče Borut Horvat.
Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na občino Beltinci in Mestno občino Murska Sobota, vendar do objave prispevka njunih odgovorov še nismo prejeli.
Tudi Mestna občina Murska Sobota je s strani Urada Republike Slovenije za narodnosti prejela Obvestilo o izračunanih deležih sredstev za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji za leto 2026 in se na njega 2. decembra 2025 tudi odzvala.
»V odzivu smo zahtevali ponovni izračun dodeljenih sredstev. Na podlagi prejetega dokumenta in naknadno posredovanih obrazložitev smo ugotovili, da se naši občini za leto 2026 obeta drastično zmanjšanje sredstev, in sicer iz 871.174 evrov na 543.118 evrov.
Gre za zmanjšanje v višini 328.056 evrov oziroma za kar 37,66 odstotkov, čemur kot lokalna skupnost ostro nasprotujemo.
Takšen poseg v proračun občine, ki že desetletja aktivno in uspešno rešuje romsko problematiko, je nesprejemljiv, zato smo Uradu Vlade Republike Slovenije za narodnosti predlagali, da predlagano obvestilo in izračune nemudoma preveri ter pred izdajo končne odločbe pripravi nov, realen izračun, ki bo temeljil na preverjenih in usklajenih podatkih. Za svojo zahtevo smo podali podrobno obrazložitev našega nestrinjanja, ki temelji na kršitvah temeljnih načel in netočnih vhodnih podatkih,« so pojasnili s soboške občine.
Spomnimo ...
Župani Murske Sobote, Beltincev, Lendave in Turnišča so nedavno v Expanu pripravili novinarsko konferenco kot odziv na obvestilo urada vlade za narodnosti glede novega izračuna sredstev za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji za leto 2026.
Opozorili so, da nova formula, sprejeta na podlagi zakona o financiranju občin, za pomurske občine pomeni znatno zmanjšanje sredstev – ponekod tudi do 50 odstotkov v primerjavi s preteklimi leti.
Župani menijo, da pri pripravi in sprejemanju zakonodaje ter metodologije ni bilo zagotovljene ustrezne transparentnosti. Občine niso imele možnosti preveriti vhodnih podatkov, zlasti ocenjenega števila pripadnikov romske skupnosti, ki po njihovem mnenju ne temelji na preverjenem stanju na terenu. Opozorili so tudi na pomanjkljiv seznam evidentiranih romskih naselij ter na kršitev načel sorazmernosti in poštenosti, saj nova razdelitev sredstev ne odraža dejanskih obremenitev posameznih občin.
Poudarili so, da so same v preteklosti poročale transparentno in navajale predvsem investicije neposredno vezane na romska naselja, kar jih zdaj postavlja v neenakopraven položaj.
