Murskosoboški župan Damjan Anželj je jasen, da s pobudo knjižnice ne soglaša.
Na včerajšnji seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota je župan Damjan Anželj v okviru predlogov in pobud podrobneje komentiral dogajanje v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota ter sporno pobudo za spremembo zakonodaje.
Kot je poudaril, je bila pobuda v državni zbor poslana po pooblastilu direktorice knjižnice, podpisal pa jo je njen namestnik Albert Halász, pri čemer mestna uprava o tem ni bila obveščena.
»Z njo nismo bili seznanjeni niti v mestni upravi, niti sam osebno kot župan, niti župan občine Beltinci,« je dejal Anželj.
Ob tem je dodal, da sicer ne želi nikogar braniti, a je treba razumeti širši kontekst delovanja knjižnice, ki opravlja tudi strokovno dejavnost za območje občin Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice, kjer velja dvojezičnost. Kljub temu je bil jasen: »Murska Sobota nikoli ni bila in verjamem, da nikoli ne bo dvojezično območje. Zato tudi sam s to pobudo ne soglašam in je ne odobravam, kar sem tudi javno povedal.«
»Zaenkrat v Sloveniji še velja pravni red in ne zakon ulice«
Po njegovih besedah je še posebej problematično, da je pobuda šla mimo obeh ustanoviteljic knjižnice in – po informacijah, ki jih je prejel, tudi mimo sveta zavoda.
»Vemo, kakšne so pristojnosti in kdo lahko posega v katere postopke. Zaenkrat v Sloveniji še velja pravni red in ne zakon ulice,« je opozoril.
Župan je zato vodstvo knjižnice in svet zavoda pozval, da mu pojasnijo razloge za nastanek pobude in potek odločanja, ki je obšel ustanovitelje.
Na podlagi teh informacij se bodo v mestni občini odločali o nadaljnjih korakih. Pri tem je poudaril, da ima ključno vlogo svet zavoda, ki imenuje direktorja, medtem ko ustanovitelji imenujejo člane sveta.
Vprašanje nadzora nad delovanjem zavoda
Anželj je ob tem opozoril tudi na nevarnost prehitevanja postopkov in morebitne pravne posledice, pri čemer je kot primer navedel zaplete v Domu starejših Rakičan.
»Ne želim si, da bi se stvari prehitevale, saj vemo, da to lahko vodi v odškodninske tožbe,« je dejal.
Ponovil je stališče Mestne občine Murska Sobota, da mesto ni in ne bo dvojezično območje, hkrati pa se strinja, da mora knjižnica v okviru financiranja izvajati programe za občine, kjer dvojezičnost velja. »To pa ne pomeni, da mora biti v Murski Soboti madžarski jezik enakovreden slovenskemu,« je poudaril.
Dotaknil se je tudi vprašanja nadzora nad delovanjem zavoda in dodal, da je bila revizija opravljena leta 2023, vendar ne vidi težav, da se posamezne zadeve dodatno preverijo.
Ob tem je opozoril še na stališče Komisije za preprečevanje korupcije, da je neposredno vmešavanje ustanoviteljev v delo sveta zavoda nezakonito, zato bodo vsi nadaljnji koraki izvedeni strogo v skladu z zakonodajo.
Ratkai opozoril na pomanjkljivo komunikacijo vodstva knjižnice z javnostjo in mediji
Spomnimo, da se je na pobudo Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za spremembo zakonodaje oglasil tudi predsednik sveta zavoda Roman Ladislav Ratkai, ki je poudaril, da svet zavoda s pobudo sploh ni bil seznanjen.
Ocenil je, da takšen način delovanja ni sprejemljiv glede na resnost in možne posledice predlaganih sprememb, osebno pa se mu pobuda ne zdi primerna.
Ratkai je opozoril tudi na pomanjkljivo komunikacijo vodstva knjižnice z javnostjo in mediji ter s tem potrdil očitke, da je bila pobuda pripravljena brez širše razprave, soglasja in strokovne presoje.
Podobne pomisleke so v preteklih dneh izrazili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Mestna občina Murska Sobota ter pomurski strokovnjaki s področja jezika, kulture in zgodovine.
Pobuda knjižnice, ki bi javnim zavodom omogočila poslovanje izključno v jeziku narodne manjšine tudi zunaj dvojezičnih območij, je naletela na ostro zavrnitev zaradi domnevnih kršitev ustave in poseganja v javno rabo slovenščine.
Z odzivom predsednika sveta zavoda je postalo jasno, da pobuda nima podpore niti znotraj ključnih organov upravljanja knjižnice, medtem ko se vodstvo knjižnice na kritike do zdaj še ni uradno odzvalo.
