Novi izračun sredstev je netransparenten in škodljiv, menijo štirje pomurski župani.
V Expano v Murski Soboti so župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj, župan občine Lendava Janez Magyar, župan občine Turnišče Borut Horvat in župan občine Beltinci Marko Virag izrazili jasno nestrinjanje z novim izračunom sredstev za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji.
Prepričani so, da formula ni pravična, podatki pa da ne odražajo dejanskega stanja na terenu, kar ima za pomurske občine zelo resne finančne in razvojne posledice.
Anželj je poudaril, da je novi 20.a člen zakona o financiranju občin v celoti spremenil formulo za delitev sredstev, občine pa pred tem niso prejele nobenih simulacij ali projekcij.
Opozoril je na konkretna odstopanja v podatkih: za Mestno občino Murska Sobota je bilo v izračunih upoštevano, da v občini živi 763 pripadnikov romske skupnosti, medtem ko v dokumentu Kabineta predsednika vlade in v občinski strategiji piše, da jih je 1100.
Podobno velja za število naselij:
- v izračunu so upoštevana tri naselja (Pušča, Černelavci, Nemčevci),
- v vladnem dokumentu pa je navedenih pet naselij (Pušča, Černelavci – dve enoti, Nemčevci in Murska Sobota kot mesto).
Razlika je več kot 300 ljudi in dve naselji. Anželj zato dvomi, da so bili podatki zbrani na podlagi realnega stanja ter se sprašuje, ali so bili napačni podatki uporabljeni tudi za druge občine.
Po njegovih besedah to pomeni, da so že osnovni vhodni podatki napačni in da ni mogoče govoriti o transparentnem in poštenem sistemu, če občine niti ne vedo, na katerih številkah temeljijo izračuni.
Anželj je izpostavil tudi neskladje med vladnim sklepom iz leta 2021, v katerem je evidentiranih 83 romskih naselij v 25 občinah, in pojasnili, ki so jih občine prejele ob izračunu, kjer je navedenih le 79 naselij. Ob tem je bilo zapisano, da so v primeru neodzivnosti občin podatke pridobivali iz drugih evidenc in javno dostopnih virov.
Murskosoboški župan je mnenja, da tak pristop kaže na pomanjkljivo metodologijo in odpira dvom, ali so bili podatki tudi za druge občine zbrani na realen in preverljiv način. Posebej je opozoril na to, da od skoraj deset milijonov evrov skupne mase dve tretjini pripadata občinam v jugovzhodni Sloveniji, le ena tretjina pa Pomurju, čeprav so pomurske občine med seboj primerljive, po novi razdelitvi pa se znajdejo na povsem različnih položajih.
Lendavski župan je poudaril, da občina Lendava ni bila pasivna in da trditve, da občine niso posredovale predlogov, ne držijo. Lendava je že aprila in julija 2024 na pristojne organe poslala predloge sprememb in predloge, vendar ti po njegovih besedah niso bili upoštevani.
Po novem izračunu bo Lendava izgubila 51,4 odstotka sredstev, kar pomeni 293.320 evrov manj, čeprav bi morala glede na indeks razvojne ogroženosti prejeti celo več.
Magyar meni, da je izbris indeksa razvojne ogroženosti iz formule nerazumljiv in neposredno škodljiv za Pomurje, saj se na ta način še dodatno poglablja razkorak med razvitimi in manj razvitimi območji.
Magyar je spomnil, da je občina v preteklosti veliko vlagala v romska naselja – tako v infrastrukturo kot v reševanje prostorskih in lastninskih vprašanj. Občina je z lastnimi sredstvi odkupovala zemljišča, na katerih so Romi gradili na tuji lastnini, da bi se izognili rušitvam in konfliktom.
Poleg tega romska skupnost v Lendavi ni zbrana le v enem naselju, ampak živi tudi v Dolgi vasi, Petišovcih, Čentibi, Dolini in samem mestu, kar je po njegovem dober primer integracije.
Kljub temu je Lendava po novem sistemu med občinami z največjim izpadom sredstev, kar župan razume kot kazen za dosedanje dobro delo in korektno poročanje.
Horvat je spomnil, da so župani že na sestanku na ministrstvu za javno upravo opozarjali, da formula nastaja brez predhodnih izračunov in brez jasne podlage, kar se je zdaj potrdilo.
Turnišče sicer izgubi »manj« kot večje občine, a je izpad 28.000 evrov in 14,22 odstotka vseeno občutna obremenitev za manjšo občino. Horvat je predlagal, da bi formula morala vključevati tudi število romskih otrok v vrtcih in osnovnih šolah, saj gre za merljive podatke, ki neposredno odražajo delo občin pri vključevanju in integraciji. Po njegovem so to ključni kazalniki, koliko se na terenu resnično dela z romsko skupnostjo in kakšni so rezultati.
Horvat je opozoril tudi na to, da občine še vedno nimajo natančnih usmeritev, kateri stroški bodo v prihodnje priznani kot upravičeni. Za zdaj poznajo le okvirna poglavja, ne pa konkretnih navodil, kar pomeni, da obstaja resna nevarnost, da bodo občine vlagale v programe, ki jih urad za narodnosti kasneje ne bo priznal.
Kritičen je bil tudi do načina, kako je bil občinam predstavljen vladni poziv za vzpostavitev pilotnega romskega naselja. Po njegovem bi bilo treba najprej vsem 25 občinam z romskimi naselji transparentno predstaviti idejo, cilje in posledice takšnega projekta, šele nato pa pričakovati njihovo stališče.
»Sredstva naj bodo pošteno porazdeljena med vse občine, naj se upošteva to, da smo nekateri vlagali že desestletja v romska naselja,« je dejal Horvat.
Virag je opozoril, da bo občina Beltinci z novim izračunom izgubila približno 200.000 evrov oziroma skoraj 40 odstotkov sredstev. To pomeni, da bodo morali upočasniti ali ustaviti projekte, ki jih izvajajo zadnja štiri do pet let, predvsem pa je ogroženo financiranje strokovnega dela na terenu.
Poudaril je, da iz teh sredstev plačujejo tudi zaposlene na centru za socialno delo, ki delajo v romskih naseljih in pomagajo pri vključevanju otrok v vrtce in šole. Sam iz prakse vidi, da je otrok v vrtcih vedno več, v šolah pa se stanje izboljšuje, zato ga skrbi, da bo zmanjšanje sredstev te procese ogrozilo.
Virag je poudaril, da sama infrastruktura – urejena kanalizacija, vodovod, elektrika in ceste – ne zadošča, če ljudje še vedno živijo v barakah ali kamp prikolicah. Ključne so tako imenovane »mehke vsebine«: socialno delo, delo z družinami, programi za dvig motivacije za izobraževanje in zaposlovanje.
Po njegovih besedah je še posebej problematično, da formula ne upošteva preteklih vlaganj in da nikoli ni bila oblikovana enotna metodologija poročanja. Nekatere občine so poročale na več straneh, druge na pol strani, kar samo po sebi kaže na neenotnost in otežuje primerjave.
Beltinci so pripravili celovito strategijo ukrepov, pri kateri so sodelovali strokovnjaki in državni organi, zdaj pa bodo morali zaradi manka sredstev resno razmisliti, kako jo bodo sploh lahko izvajali.
Župani Anželj je ob koncu poudarili, da »kolač« sredstev morda res ostaja enak, vendar je problem v tem, da številke v njihovem primeru ne temeljijo na realnih podatkih, ampak na napačnih in nepreverjenih številkah.
Zahtevajo, da se za leto 2026 ohrani sedanje stanje, v začetku leta pa skupaj z občinami oblikuje nov, pravičnejši model, ki bo temeljil na transparentni metodologiji, preverjenih podatkih in enotni metodologiji poročanja.
Sredstva morajo temeljiti na dejanskem stanju na terenu, ne pa na tabelah, ki jih občine vidijo šele na koncu postopka. Samo tako bo mogoče zagotoviti, da bodo projekti, ki so v preteklosti že izboljšali življenje romskih skupnosti in sobivanje v lokalnih okoljih, lahko tudi v prihodnje nadaljevali svojo pot.
