Romsko naselje Pušča pri je ponosna na svojo najstarejšo vaščanko, letos 100- letno Terezijo Horvat.
Terezija bo letos praznovala 100 let, s čimer je najstarejša slovenska Rominja. Danes v romski skupnosti uživa velik ugled, a njena življenjska zgodba je bila prepredena s številnimi križi in preizkušnjami. Rojena je v Vadarcih na Goričkem leta 1914, že s 14 leti pa se je otroštvo zanjo končalo, ko jo morala začeti delati na poljih in v gostilni pri Neromih.
Odraščala je v družini petih otrok, imela je tri sestre in enega brata. Oče je družino preživljal s krpanjem posode, zato je kot najstarejša morala pomagati preživljati družino. Že od 14.leta naprej je delala po kmetijah in zato vsak dan dobivala hrano, kasneje je delala v gostilni pri Neromih. Ljubezen jo je po poroki z Andrašom Horvatom pri 21-letih vodila v Černelavce, a ljubezen je prekinila vojna, ki je Tereziji vzela moža. Odpeljan je bil v madžarsko taborišče, vrnil pa se ni nikoli več.
Terezija je tako pri svojih 30-tih postala vdova, skrbela je za hčerko Marijo, poročila pa se ni nikoli več. Hčerkina poroka pa je zanjo pomenila velik korak, kajti obe sta se takrat priselile na Puščo. Tako je leta 1959 Terezija kupila travnik, ga odplačevala osem let in na njem postavila leseno hiško. Na tej isti parceli zdaj stojijo tri zidane hiše, v eni izmed njih živi Terezija z vnukom in pravnukom. Na njih je Terezija pazila kljub delu v mesnici, in to z velikim veseljem. Ponoči je prala in kuhala, tako da so bili njeni domači vedno preskrbljeni. Terezija pravi da so nekdaj res bili časi, ko so Romi živeli slabo. Danes ni več tako. Razen tega da je sama bolna in ne more delati toliko kot prej.
Ob 100-letnici obstoja naselja Pušča se je Terezija rokovala z vsemi zbranimi in imela čast zasaditi hrast, ki je simbol moralne in fizične moči. Kot najstarejša v romski skupnosti ima funkcijo Phuri dej (stara mama), ki uživa ugled, spoštovanje, je izkušena in modra ter seznanja mladi rod z šegami in modrostjo. K njej se po nasvet obrača veliko prebivalcev Pušče, ki ob tem morda prejmejo še kakšno anekdoto iz bogatega Terezijinega življenja.
Kristian Horvat