Uporabili bi jo lahko v gradbeništvu, tekstilni industriji, medicini in kozmetiki. Na poti pa nam stojijo nejasni predpisi in pomanjkanje tehnologije, pravijo pridelovalci.
Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji spodbuja pridelavo in predelavo predivnic, kot sta lan in konoplja, številne možnosti izrabe konoplje pa so navsezadnje poznali že naše babice in dedki. Ti so konopljo uporabljali tako v prehrani kot za predivo, izraza "industrijska konoplja" niso poznali, znano jim je bilo le, da gre za rastlino, do katere je treba gojiti posebno spoštovanje.
Zakonodaja še vedno "v megli"
Potem ko je v času zgolj ene generacije ta rastlina skorajda izginila iz naših njiv, se je njen pomen v 90. letih v Sloveniji v okviru trajnostnega ekološkega kmetijstva ponovno začel priznavati, danes pa je pri nas raste okoli 200 hektarjev. A kaj, ko večina pridelovalcev nato prodaja le seme in olje, ki je resda trenutno najbolj cenjeno in iskano, a možnosti uporabe rastline segajo veliko dlje. "Zakonodaja ne le da je nedorečena, problem je tudi v nadzoru, saj si vsak inšpektor zakone razlage po svoje," pove Dejan Rengeo, eden izmed pionirjev ponovne vpeljave konoplje v kmetijstvo.
Pijače ali kruha iz konoplje pri nas ne prodajamo
Število konopljinih izdelov v tujini včasih celo presega možnosti domišljije, pri nas, pravi Rengeo, pa je zakonodaja razen uredbe o gojenju konoplje polna nejasnosti, kar večje potencialne predelovalce od uporabe konoplje odvrne. Navrže le primer poskusa prodaje konopljine pijače enega izmed vodilnih slovenskih pivovarjev ali prodaje kruha spet drugega, pekovskega velikana, ko je vmes poseglo Ministrstvo za zdravje, saj je konoplja po njihovem na spisku mamil, prodaja na slovenskem trgu pa se je tako ustavila.
Začetek gojenja ni težaven, nato pa ...
Kot je svojo izkušnjo z gojenjem industrijske konoplje pojasnil Darko Kutoš, ki ima letos posejane za dva hektarja te poljščine, administrativnih preprek na začetku ni bilo, enostavnost in urejenost začetnega postopka ga je celo presenetila. "Napisati moraš, kaj, kdaj, zakaj, koliko in kje sadiš ter kaj nameravaš s tem narediti." Problem pa se začne ob žetvi, pojasnjuje: "Če lahko z normalnimi kmetijskimi stroji za pšenico in koruzo poseješ, pa imaš težavo pri žetvi, saj ta terja malo drugačen pristop." Steblo konoplje je zaradi močnih tkiv izjemno trpežno, vlakna imajo veliko nateznost, kar zahteva prilagojene, močnejše stroje, hkrati tudi s krajšimi transportnimi potmi. Takšne stroje si posamezni pridelovalci težko privoščijo, zaradi konkurenčnosti pri prodaji olja trenutno trdnejšega povezovanja prav tako niso zmožni, zato kličejo k pomoči države.
Rešitev v stapljanju znanj in interesov
Oba govorca se strinjata, da bi država morala pri pridelavi in predelavi industrijske konoplje stopiti korak naprej. "Mislim , da bi bilo Pomurje idealno za nadaljni razvoj, če že ima neko znanje in začetno količino te kulture. Ampak seveda, s podprto strategijo in s povezavo baz dobri znanj, torej z navezavo na naše fakultete in morebitno industrijo," meni Kutoš in dodaja, da bi bilo treba strategijo izrabe konoplje oblikovati v državno-zasebnem oz. družbenem partnerstvu, ki bi znalo pripeljati ustrezno tehnologijo, obstoječe znanje in interese povezati, na koncu pa stvar tudi prodati. "Ne gre za atomsko fiziko, ampak enostaven poslovni projekt," razlaga Kutoš, ob tem pa za primerjavo pokaže primer dobre prakse iz Nemčije, podrobno cost-benefit analizo, ki jo je opravila zvezna dežela Saška, v njej pa tudi možnosti izrabe in primerne umeščenosti rastline v njihovo okolje.
Omejitev uporabe konoplje po meri lobijev?
Iz različne literature izhaja, da bi konopljo lahko uporabili ne le v gradbeništvu, medicini, kozmetiki, ampak tudi kot ekološki energent, kot nadomestek fosilnih goriv. Potencial za takšen izkoristek vsekakor obstaja, meni Rengeo, in dodaja, da nam pri tem manjka znanja, ki pa se na tem področju vidno skriva: "Dokler bo še količkaj nafte in bodo stvari v rokah držali naftni lobiji, bo razvoj tega goriva še malo težaven." Rengeo tudi nasplošno v slovenski politiki kot razlog za omejevanje razvoja izrabe konoplje vidi v različnih lobijih, medtem ko Kutoš razloge vidi v pomanjkanju črpanja različnih evropskih sredstev.
