Stara tehnika obdelovanja volne imenovana polstenje ali po domače »filcanje« je vedno bolj priljubljena. S polstenjem se ukvarja tudi Mirjam Celec iz Dolnjih Slaveč.
Mirjam Celec iz Dolnjih Slaveč izhaja iz medičarske družine Celec, a jo je pot zanesla v drugo smer. Pred nekaj leti se je namreč začela samoiniciativno ukvarjati s polstenjem ali po domače »filcanjem«. Gre za staro tehniko obdelovanja volne, s pomočjo mila in vroče vode, izdelki pa se oblikujejo brez šivanja in brez pletenja. Mirjam tako pod znamko Mima izdeluje copate, mila ovita v volno, torbe, ovitke za mobilne telefone, šale, brezrokavnike in še marsikaj.
Občutek pri polstenju podoben oblikovanju gline
Mirjam je radovednost vzbudil nakup polstene torbe, na kar se je polstenja lotila sama: »Gre za to, da se plasti mikane volne oziroma preje nalagajo ena na drugo na model, prva vodoravno, druga navpično. Potem se vsa ta gmota volne obdela z vročo vodo in milom. Zaradi vroče vode in mila se volna začne krčiti in jo je lažje oblikovati,« opisuje postopek Mirjam, ki pravi, da je občutek podoben oblikovanju gline.
Za izdelavo enega para copat približno štiri do pet ur
Mirjam pravi, da je za oblikovanje volne priročno tudi stiskanje, gnetenje, splakovanje in metanje izdelka: »No, to zadnje se sliši morda malce nenavadno, je pa res, da bolj kot volno grobo obdeluješ, bolj se krči. Rabiš dosti fizične moči, se pravi mišic, da izdelek dokončaš,« pravi Mirjam. Za izdelavo copat tako porabi približno štiri do pet ur, podobno tudi za večje torbe. Po njenih besedah je oblikovanje polstenih izdelkov brezčasna umetnost, a se kljub temu drži tudi modnih smernic: »Najraje sledim oblikam iz narave. Tiste so mi najlepše.«
Le od polstenja se ne da živeti
Polstenje, ki je vse bolj priljubljeno, po besedah Mirjam ni tradicionalna prekmurska obrt, saj so jo to tehniko uporabljali predvsem v severnejših predelih. Zanimivi izdelki iz volne so tudi naprodaj, med najbolj priljubljenimi pa so copati: »Če cene za polstene izdelke primerjamo z nemškimi, avstrijskimi ali litvanskimi, kjer je polstenje še posebej razširjeno, so pri nas prenizke. Copate prodajam za 30 evrov, v Litvi jih dobite za 60 do 70 evrov ali pa še več,« pravi Mirjam in dodaja, da se zaradi nizkih cen izdelkov le od polstenja ne da živeti. A slednje ne zmanjšuje njene strasti do oblikovanja volne.