Ob tedenski akciji »Mestno redarstvo se predstavi« smo vodjo murskosobškega mestnega redarstva povprašali glede pristojnosti redarjev, dela ter težav, s katerimi se vsakodnevno soočajo zaposleni.
Občani in občanke se na sankcije mestnega redarstva odzovejo različno, navkljub vsemu pa redarstvo v sklopu občinske uprave predstavlja organ nadzora nad veljavnimi občinskimi ter državnimi predpisi, ki skrbi za spoštovanje zakonodaje v občini. Občani se bodo z delom redarjev lako pobliže seznali na pripravljeni stojnici v mestnem parku v dopoldanskem času. "Cilj naše akcije je da se redarstvo predstavi ne kot služba za listkanje vozil, ki so nepravilno parkirana temveč kot lokalna služba za spoštovanje reda. Predvsem iz vidika nadzora nad onesnaževanjem okolja, vandalizma, varovanja javnih površin s ciljem dosega boljše kvalitete življenja občanov mestne občine Murska Sobota," o akciji pravijo v mestnem redarstvu.
Redarstvo v Murski Soboti ustanovljeno že leta 2000
Pristojnosti nadzora nad občinskimi predpisi so prešli na organe mestnega redarstva že leta 1996, predvsem iz naslova javnih površin, po besedah vodje mestnega redarstva Murska Sobota Denisa Gjereka, pa se od tega obdobja naprej širijo pooblastila predvsem na podlagi državne zakonodaje. "Glede soočenja občinskega redarja z kaznivim dejanjem mora kot pooblaščena uradna oseba ukrepati v skladu z zakonom in posredovati podatke pristojnemu organu - policiji.," je pojasnil vodja redarstva glede ukrepanja redarjev v primeru hujših kaznivih dejanj.
Čedalje več verbalnih napadov
Nejvečji trn v peti občanov in občank so izdane prometne globe za parkiranje in neupoštevanje prometne signalizacije, kjer kazni mestnega redarstva dosegajo višino dvesto evrov. Ali so sankcije učinkovite in so zmanjšale število prekrškov v prometnem režimu je po mnenju Gjereka zaenkrat še preuranjeno trditi. "Žal vam navedenih podatkov še ne moremo podati ker je zakon, ki predpisuje navedeno globo v veljavi komaj od julija 2011. Je pa res, da je po stari zakonodaji bila zagrožena globa za tovrsten prekršek bila 40 evrov, kar dejansko pomeni znantno zvišanje kazni na katere pa lokalna skupnost nima vpliva," pravi vodja soboškega redarstva in dodaja, da do fizičnega obračunavanja z redarji še ni prišlo, je pa čedalje več verbalnih napadov.
Nadaljne spremembe parkirnega režima
Pet zaposlenih redarjev in vodja na čelu prekrškovnega organa se sooča tudi s težavo zapuščenih vozil, zadnji tovrstni primer je bilo vozilo pred murskosoboškim gradom. "Tovrstne primere v praksi rešujemo tako, da poskušamo najti lastnika in ga pozvati k odstranitvi, kar v večini primerov dodobra deluje," glede prekrškov v prometnem režimu meni Gjerek. Prav režim parkiranja v mestu je bil v zadnjih letih podvržen nekaterim spremembam, med katere uvrščamo uvedbo modrih con, na mestnem redarstvu pa napovedujejo nadaljne spremembe v parkirnem režimu, saj" trenutna rešitev ni dokončna".
