V Sloveniji se je povprečna cena pšenice in koruze v primerjavi s prejšnjimi leti dvignila nad povprečno raven evropskih cen. Minister Židan letošnjo sezono ocenjuje kot ugodno.
Odkupna cena pšenice v Sloveniji se je letos v evropskem prostoru gibala nad povprečjem, cene so se gibale blizu ravni najvišjih cen. Tudi odkupna cena koruze ostaja še vedno na visoki ravni in trenutno dosega 284 evra/tono, kar predstavlja 70 odstotkov višjo ceno v primerjavi z lansko. Cene pšenice so tako v Sloveniji kot v EU in tudi na globalni ravni že drugo leto zapored na izjemno visoki ravni kljub reformam, ki so bile izvedene v okviru Skupne kmetijske politike, meni minister za kmetijstvo Dejan Židan.
Stopnja samooskrbe letos nad povprečjem
Sredi avgusta je cena pšenice znašala 224 evra/tono, kar postavlja Slovenijo v evropski vrh, na ministrstvu za kmetijstvo pa še navajajo, da je bilo v istem časovnem razmaku v primerjavi z lanskim letom odkupljenih za skoraj 50 odstotkov več pšenice (54.536 ton). S prodajo večjih količin pšenice se je povišal odstotek samooskrbe, na katero poleg pridelave vplivajo tudi drugi dejavniki.«Stopnja samooskrbe je v letu 2010 zaostajala za povprečjem zadnjih petih let za 1 odstotek. Poraba pšenice za prehrano na prebivalca se je po triletnem zmanjševanju v letu 2010 povečala in je znašala 75 kilogramov (v ekvivalentu moke), kar je 5 odstotkov nad povprečjem zadnjih petih let,« so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo.


»Položaj manjših pridelovalcev je mogoče izboljšati le v smeri povezovanja in prodajo pridelka v okviru pogodbene pridelave po vnaprej znanih pogojih. Okrepiti je treba tudi delovanje zadrug oziroma drugih oblik povezovanja.«

Za višji dohodek potreben dogovor deležnikov
Dejavniki kot je trenutno gospodarsko stanje, kupna moč, klimatske spremembe, svetovna rast prebivalstva, povpraševanje po hrani in kmetijski pridelki po besedah kmetijskega ministra vplivajo na realno pričakovana velika nihanja cen hrane, zato so potrebni ukrepi skupne kmetijske politike. »Ti odgovori se v EU že iščejo v okviru Strategije Evropa 2020, Sporočilom Evropske Komisije o Skupni kmetijski politiki EU do leta 2020 in tudi drugih razvojnih dokumentov, ki v tem trenutku nastajajo oz. so že v obravnavi v državah članicah,« dodaja Židan, ki odgovor za doseganje ustreznega dohodka v prihodnosti vidi v ustreznih dogovorih deležnikov v proizvodnih verigah, ki bodo vključevale porazdelitev tveganj v primeru večjih cenovnih nihanj.
Ministrstvo do ugodnejših cen s povezovalno verigo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v namen izboljšanja položaja majhnih pridelovalcev in posledično višanja cene pridelkov izvaja ukrepe Skupne kmetijske politike EU kot so tržnocenovni ukrepi ter spodbujanje programov iz naslova Programa razvoja podeželja. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo si hrano za jutri« ponovno postavlja v ospredje male pridelovalce in pomen pridelave ter predelave hrane, še dodajajo na pristojnem ministrstvu. Ugodnejšo ceno kmetijskih pridelkov poskuša ministrstvo doseči z odkupom žit preko podpisa Dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige, ki vsebuje modele in parametre kakovosti za pridelovalce, ki so v omenjeno verigo vključeni.