Po duši ustvarjalka, po poklicu varstvoslovka, že vrsto let neguje svojo najljubšo dejavnost – peko tematskih tort, njena kreativnost pa se ne konča pri tortah.
Univerzitetna diplomirana varstvoslovka, Ksenija Fister je po duši ustvarjalka, ker pa ji razmere na trgu dela niso naklonjene, se je usmerila v njej eno ljubših dejavnost – peko tematskih tort. Vse kar dela, dela z dobro voljo, veseljem in po najboljših močeh in tako dolgo, da ji uspe.
Motivira jo zadovoljstvo osebe ob pogledu na torto
Torte za svojce in znance peče že nekaj let, ampak nikoli ne tako intenzivno in takšne kot sedaj. »Vedno sem si želela, da bi moja torta izgledala tako kot jo delajo profesionalci. Ampak ne samo lepa od zunaj, tudi dobra od znotraj«, pojasni Ksenija in doda, da jo najbolj prepriča in da zagon za naprej, iskren otroški nasmeh ali nasmeh odraslega, ko vidi zadovoljstvo ob pogledu na tortico. »To je nekaj kar človek ne more opisati, takrat sem srečna jaz in oni. To je pa najbolj pomembno in šteje pri meni največ«. Pri peki tort rada eksperimentira in se preizkuša v novih receptih: »Preizkušam različne recepte, ampak na koncu mi ostane le en. Po izkušnjah, polomijah, eksperimentiranju, edini moj recept«.
Torte imajo konkurenco – mini tortice
Torta je okrašena tako, da oseba, kateri je namenjena, najde delček sebe na njej, lahko so to njene lastnosti ali poklic. Da bi torta izgledala, kot sama pravi, čudovito, si mora pripraviti določene stvari, kot so izdelava figur, tudi do dva tedna prej. Poleg peke tort pa ji niso tuji »cupecakesi«. Po domače bi lahko rekli, da so to zelo lepi mafini, ki so trenutno zelo »in«. Veliko ljudi ne naroča več tort, ampak naročajo te prikupne mini tortice. Zelo lepi ter »in« so tudi tako imenovani »cakepopsi«. Otroci jih obožujejo. Lahko so različnih oblik, okusov, so pa prav posebni, saj so na palčki kot lizike. Izgledajo zelo prikupno in so prava paša za oči, pove Ksenija.
Sanja o delavnicah in dopolnilnem delu
Sanja o delavnicah, na katerih bi se udeleženci lahko učili od priprave torte pa vse do okraševanja. Vsaka delavnica bi imela svojo temo. »To bi bilo res nekaj čudovitega. Rada bi delila svoje znanje z drugimi in skušala pomagati in svetovati«, navdušeno pove Ksenija. O odprtju slaščičarne še ni razmišljala, je pa razmišljala o tem, da bi pa pekla torte po naročilu in opravljala to kot dopolnilno dejavnost, kar je njena velika želja, za kar pa je, kot pravi, potrebna le volja in pogum ter finance, katere ji pa izpolnitev želje trenutno ne dopuščajo. Konkurence se ne boji: »Včasih je še dobra, ker ti daje voljo in moč, da želiš biti vedno boljši. V Pomurju sem zasledila nekaj slaščičarn in peke tort po naročilu, ampak temu ne posvečam preveč pozornosti, saj se osredotočam na svoje delo. Želim ga opraviti čim bolj kvalitetno, sem pa tudi perfekcionist, zato morajo torte izgledati lepe in skoraj brez napake«.
Želi si, da bi nekdo opazil njeno delo
Ali bi se s tovrstno dejavnostjo dalo preživeti, Ksenija odgovori: »Napaka bi bilo govoriti, da s tem lahko ali ne moreš preživeti. Če bom delala kvalitetno in bi bilo ljudem všeč, mislim, da bi posel uspel.« Vendar so za uspeh pomembni ljudje, ki cenijo ročno delo in v torti vidijo tudi nekaj drugega, ne samo kos peciva. »Če delaš nekaj s srcem in delaš tako kot treba, ljudje to cenijo in se vračajo«. Tudi izdelava tort je neke vrste umetnost. In umetnost takega značaja ni preveč cenjena in je premalo podprta, pove Ksenija in doda, da si želi, da bi jo nekdo resnično opazil in ji dal priložnost se izkazati in tudi dokazati. »Ustvarjanje bo vedno del mojega življenja, zato si želim na tem področju napredovati in uspeti. Želim, da tudi drugi cenijo in spoštujejo moje delo«.
Ksenijina kreativnost se ne konča pri tortah
Njeno ustvarjanje obsega več stvari, od risanja, slikanja, otroških stenskih poslikav, žganja lesa, scrapbookinga, izdelave vabil, čestitk, voščilnic, zahval, konfetov in različnih dekoracij. Vedno me žene želja po čem novem, zato se preizkušam v raznih stvareh, razloži Ksenija in pojasni, da ideje prihajajo iz življenja, ko pa vse skupaj povežeš v neko celoto, ni težko priti do ideje.