V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je danes potekal regijski posvet, ki ga je organiziral Center za socialno delo Murska Sobota. Tema posveta je bila »Obravnava v skupnosti in krepitev duševnega zdravja«
Namen posveta je predstavitev obravnave v skupnosti kot ga opredeljuje Zakon o duševnem zdravju s poudarkom na sodelovanju s službami v lokalnem prostoru s katerimi skupaj oblikujejo možnosti za pomoč ljudem v stiski. Posvet je priložnost predstavitve in okrepitve sodelovanja za dobrobit uporabnika. Skupaj so iskali odgovore na vprašanja kaj in kako lahko obstoječe institucije na področju duševnega zdravja s koordiniranim delom ponudijo ljudem, ki se znajdejo v stiski.
Stanje dobrega počutja
Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.«
Duševno zdravje omogoča posamezniku udejanjenje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti, mu omogoča, da najde in izpolni svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju.
Duševno zdravje pomembno za posameznika in družbo.
Stigma negativno vpliva na dostopnost oziroma potek zdravstvene obravnave. Prizadevanja na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so usmerjena v krepitev, ohranjanje ter izboljševanje duševnega zdravja, zato so pomembne vse dejavnosti: promocija, preventiva, zdravljenje, rehabilitacija ter dolgotrajna oskrba.
Slabo duševno zdravje tako pomeni izgubo najmanj 3 do 4 odstotkov bruto domačega proizvoda. Povsem upravičeno je, da države duševno zdravje uvrščajo med pomembne cilje javnega zdravja.
Obravnava v skupnosti
Namen koordinirane obravnave v skupnosti je krepitev uporabnikove moči ter osebno načrtovanje, v katerem skupaj z uporabniki definirajo njihove potrebe, vire pomoči in podpore za izboljšanje samostojnega življenja v domačem okolju.
Prostovoljci omogočajo redno podporo koordinatorjem, zajemajo druženje z osebami s težavami v duševnem zdravju, spremljanje na kulturne in športne prireditve ter spremstvo in pomoč pri upravljanju vsakodnevnih opravil.
Diskriminacija in kršenje človekovih pravic
Za posameznike duševna motnja pomeni veliko oviranost, pogosto tudi diskriminiranost, lahko prihaja do kršenja človekovih pravic, dokazana je tudi povezava med duševnim zdravjem in revščino.
Približno polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih. Po podatkih Evropske komisije iz leta 2008 se pri 15 odstotkih osem- do devetletnikov v Evropi že kažejo različne duševne motnje. V Sloveniji je treba posebej izpostaviti visok odstotek samomorilnosti tako med mladimi do 18 leta kot starejšimi nad 65 let.
Posledice staranja prebivalstva
V zadnjih 50 letih se je pričakovana življenjska doba v Sloveniji vsakih 4 do 5 let podaljšala za eno leto. Povečuje se delež najstarejših, pri katerih je tudi verjetnost nastanka demence največja. Zaradi podaljševanja življenjske dobe in večjega števila starejših se čedalje pogosteje soočamo z demenco in drugimi duševnimi motnjami. Pri starostni skupini nad 65 let so glavni vzroki prvih obiskov zdravnika in iskanje pomoči na primarni ravni demenca in ostale organske duševne motnje, katerim sledijo depresije, anksiozne motnje in motnje spanja. Na sekundarni ravni se jim pridružijo tudi shizofrenija in ostale psihoze.
Stigma
V večini tako imenovanih razvitih državah je stigmazirana že sama starost, saj ni ideal hitrosti, moči in lepote. Starejši so predstavljeni kot neproduktiven del družbe, ki samo povečuje stroške. Poleg tega se stigma drži tudi duševnih motenj. Tako starejši postanejo dvakrat stigmatizirani. Tako mnogi nasprotujejo obravnavi demence v sklopu duševnih motenj, saj so bolniki izpostavljeni večji stigmi. Strokovno gledano je demenca področje nevrologije in psihiatrije.
Zdravstveno varstvo
Z dobro dostopnostjo do starejšega bolnika terensko delo pomembno vlogo pri presejanju in zdravljenju duševnih motenj v starosti in preprečevanju samomorilnosti. Žal pa so pogosto duševne motnje v starosti na nivoju osnovnega zdravstva še vedno pogosto ne prepoznane.
Z ambulanto psihiatrično obravnavo, uvajanjem skupnostne psihiatrične obravnave, delom na terenu, prostovoljci, s pomočjo Centrov za socialno delo in drugih strokovnih služb ter seveda s pravilnim pristopom se lahko veliko pripomore k ohranjanju nivoja mentalnega zdravja in nivo življenja, ki je vredno človeka.
Foto: Katja Gerenčer
