Kraja papirja v Pomurju: Dobiček za tatove, stroški za občane

| v Lokalno

S krajo tone papirja nepridipravi zaslužijo med 70 in 100 evri. Za preprečitev tovrstnega vandalizma v Pomurju ne pomaga niti video nadzor.

Pred časom so se morali v Ljubljani zaradi pogostih kraj papirja odločiti za varnostne ukrepe, ob tem so podpisali enoletno pogodbo z družbo za varovanje. Do tovrstnih kraj pa ne prihaja le v prestolnici, priča smo jim tudi v Pomurju. Pri nas je za zbiranja ločenih odpadkov in njihov prevoz odgovorno podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota, kjer opažajo, da je ob pobiranju tudi do dve toni manj odpadnega papirja kot včasih. Kot pravijo v podjetju, pa se kraj ne da popolnoma preprečiti.

 

Kraje se pojavljajo vsakodnevno

Podjetje Saubermacher-Komunala Murska Sobota je operativni izvajalec gospodarske javne službe - GJS zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov za dvanajst občin upravne enote Murska Sobota. Podobno kot drugje, tudi oni opažajo kraje papirja. "Odtujevanje ločeno zbranih frakcij, kamor spada tudi papir, je žal praksa tudi v Pomurju. Največkrat se pojavljajo odtujevanja papirja z zbirnih mest in odtujevanja kovin ter odpadne električne in elektronske opreme v času akcij zbiranja kosovnih odpadkov," nam o tovrstni problematiki v Pomurju pove direktor podjetja, Drago Dervarič. Številke o tem, koliko je takšnih primerov, nam ne zna podati, saj pravi, da se odtujevanja pojavljajo vsakodnevno in se jih ne da prešteti.

 

Ključavnice polomijo, video nadzor ne pomaga

Da bi kraje papirja in ostalega materiala preprečili, imajo zabojniki na zbirnih mestih ključavnice, s katerimi so zaklenjeni, kar pa ni ustrezni varnostni mehanizem. "Kljub temu, da so zabojniki varovani s ključavnicami, se odtujevanja nadaljujejo, saj ključavnice polomijo in pridejo do svojega plena", pojasni Dervarič. Po njegovih besedah naj ne bi pomagal niti video nadzor, saj se mu nepridipravi spretno izognejo, tako da jih ni moč identificirati. Glede varovanja, kot so ga uvedli v Ljubljani meni, da gre za poskus iz obupa, ob tem pa doda: "Za uspešnost tovrstnega varovanja bi bilo tako v Ljubljani, kot pri nas, potrebno precejšnje število varnostnikov. Tukaj pa se potem spet pojavi vprašanje ekonomičnosti".

 

Manjši izplen, višja cena storitev, večje plačilo

Kraje papirja in drugih materialov so sporne iz večih razlogov. Neznanci ob tem ustvarjajo neobdavčen prihodek, dejavnost opravljajo brez potrebnih dovoljenj, povzročajo materialno škodo izvajalcem GJS zbiranj in lastnikom zabojnikov. "Prav tako pa s svojimi dejanji povzročajo gospodarsko škodo izvajalcem GJS, saj imajo le-ti izkupiček od prodaje papirja vkalkuliran v ceno zbiranja papirja. Ker bo izplen manjši, bo posledično cena storitve višja in bodo občani za njo morali plačati več," pa na posledice opozarja Dervarič in nadaljuje: "Navedene stvari glede višjega plačila pa nikakor niso v interesu ne izvajalcev GJS, ne občin kot naših naročnikov in nenazadnje tudi ne v interesu občanov".

 

Cena za tono odpadnega papirja med 70 in 100 evri

Materialno škodo, ki ob tem nastaja, je po Dervaričevem mnenju zelo težko oceniti, prav tako je težko oceniti količino ločeno zbranih frakcij, ki je odtujena. Direktor Saubermacherja nato poda še zanimivo opažanje: "Kot primer lahko povem, da na mestih, kjer smo včasih ob enem zbiranju zbrali dve do tri tone papirja, se le-tega zdaj zbere med 400 in 600 kilogramov". Odkupna cena mešanega papirja se giblje od 70 do 100 evrov in če upoštevamo razliko, ki je okrog dve toni, ugotovimo, da nepridipravi tako zaslužijo tudi do 200 evrov na posameznem "kraju zločina".

Komentarji

ejc ec

San že 2x vido ka sta se mož pa žena pelala dol po naše ulici pa on v avtoje una pa vu poberala z smetnjakov paper pa not v avto.. kere je že bil pun papera :)redno dobro za 100€ :)

jozefa Katančič

Halo...Ge piše, ka je moj odpadni papir last Saubermacher-Komunale???Se pravi,ka ga oni odavlejo,mi pa še plačamo odvoz?Kdo je tu "nepridiprav"?

artur

Ka se starajo, paper itak ide v predelavo. Majo premalo dobička?

Naj plačajo pol cene kak mafnejo pa mo sami vozili k njim, ka za kakše špricer dobimo. Včasi smo deca po boutaj pa v stari tiskarni ( na Kocljevi) paper na triciklin ( novejši omladinci itak nevejo ka je to) naložili, pelali na Dinos pa nekši drobiž skaserali pa smo s ten nej nikše države osiromašili. Zdaj se pa starajo, če se je še nešče drügi znajšo. Če pa ščeš ka bi ti paper ekstra odvažali, bi pa to še radi kasirali, se pravi dvojni zaslužek. Dvoličneži, če što mene pita.

maro

mala - pomoje kda ti daš papir v "zbiralnik" postane last od komunale, saj je ta "zbiralnik" njihof.

z ostalin se pa 1000% strinjan s tebof!!

CANYON

Dober posel za odjemalca ki se sklicuje ka je paper njegof, pa še eni se pojavljajo , plastičari, to so tisti keri vnoči zbirajo plastiko, ja tuj tej obstajajo vozijo jih pa prek na hrvaško tak, pa je stvar rešena.

Zoran Vogrinčič

Z našim odvoznim sistemom je nekaj fejst narobe. Na primer plasticni odpad. Prvo kupis izdelek v trgovini, embalaza je seveda v ceni. Poem je potrebno embalazo v grobem umiti (strosek vode), ka jo potem saubermacher odpela ( seveda zakasejra prevoz), in nakonci se proda reciklirano plastiko naprej... Dobra racunica mi kaj...

jozefa Katančič

CANYON...vse naj napravimo,ločujemo,zbiramo,peremo z vodo štero mi plačamo,podarjamo svoj čas te pa še plačamo odvoz. Ka nede što mislo,ka san proti ločevanju odpadkov,samo nej na takši način.Glede plastike...zakoj pa naša država ne odkupuje plastike po simbolični ceni,kak je to na Hrvaškem.Maro...te mo pa od zdaj naprej sama vozila odpadni papir pa mo ga odavala,kak smo ga že onok sveta zberali po šolaj,ka smo si služili za šolske izlete.Samo etak ali tak mo plačala odvoz.

Miha Fišer

Kolikor je meni zanano je potrebno znesek prodanega papirja prijaviti v dohodnino (dopuščam možnost da se motim)!?
Mogoče kdo zna kaj več o tem?

maro

mala - saj san popolnoma na tvoji strani, nej san nika slaboga mislo ! :)

dupont

dvomin ka štoj vozi plastiko na hrvaško ker more meti tisti njihov krogec gor ka dobiš sploj pejneze. sprejme jo že obračuno je pa nede. tej kraje papejrof pa plastike se mi zdijo smešne. vido san tou že po maribori pa po soboti. v mb seveda sami čokoladni ne ven kak je pa v ms. no eno je jasno telko kelko vužgejo goriva v celon dnevi se jin tej paperi pa plastika ne pokrijejo.

tomi kolmanič

dupont,dve leti nazaj so vsako pločevinko piva(Laško,Union)in plastenke od radenske odpeljali na Hrvaško in prodali,ker na njih piše povratna naknada 0,50kn.Sicer pa vem da so vzeli vse pločevinke ali plastenke ne glede na poreklo.To je še lani držalo,po novem so pa mogoče kaj spremenili!

Roman Hozjan

Sem to zadevo že prebral v enem od časopisov. Bolj zanimiva mi je bila replika enega od bralcev, ki je podal naslednji predlog. Stanovalci, npr., bloka bi lahko skupno zbrali odpadni papir - nekaj s tem zaslužili in ta denar porabili za vzdrževanje bloka/stanovanja. Ampak kaj, ko pa živimo v tako egoistično naravnanih časih; pa še kaj hitro bi se kdo našel in idejo označil kot preživeto, negativno - socialistično(npr, tip a la Musomelli-liberator/prinašalec svetega grala civilizacije;)

Matjaž Gomboc

Leta 2009 so komunalci zbrali 749,7 ton, leta 2010 pa 804,5 tone kartona in papirja. Odkupna cena mešanega papirja se giblje od 70 do 100 evrov/tono.
Pa zračunajmo:
804,5 ton delimo z 12 (št.mesecov v leti) in dobimo 67,042 ton/mesec
To pomnožimo z odkupno ceno 85€/tono in dobimo 5698,57 €/mesec samo od zbiranja papirja.
Če so v preteklosti zbrali 2 do 3 tone papirja/zbiranje in so nabrali v cejlon leti 804,5 ton, te lejko izračunamo kelkokrat približno so šli pobirat paper. Pa zemimo, ka so v povprečji nabrali 2,5 toni:
804,5:2,5= 321,8 krat/leto. Če to delimo z številon mescov dobimo 321,8:12= 26,82 krat/mesec
Zdaj zemimo mesečni zaslüžek 5698,57 € in ga delimo z povprečnin številno pobiranj 26,82 in dobim, kelko približno se zaslüži na eno pobiranje. 5698,57:26,82= 212,47 €/pobiranje.
Od toga odštej plačo delavcon pa amortizacijo in ti sigurno ostane vsaj 70€ čistoga/dan. To pa je na mesec 2100 € čistoga dobička.

Dragi Drago Dervarič, nika vi nete zdigali cene zbiranja, nego te zmenšali število pobiranj, če vidite ka se menša količina zbranoga papejra. V nasprotnon primeri van ena državljanska nepokorščina nebi škodila. Mo pač paper polek zabojnika doj dejvali ali mo pa napravili svoj zabojnik iz keroga do paper nosili tisti, keri ga zdaj kao kradnejo van!
Lejko bi nan tü pa tan kaj plačali, ka van ga šenki pomagamo zbirati pa sortejrati nej pa ka višate cene. :)

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi