Prekmurje je znano po rokodelskih obrteh, od lectarstva, kovaštva, lončarstva, sodarstva, Koloman Gomboc pa se je našel v pletarstvu.
Je sin kovača, ki se je v prostem času ukvarjal s pletenjem »krbül« iz slame in šibja, rokodelstvo pa ga je v domačem okolju že od rane mladosti dnevno spremljalo.
Navdušenje nad rokoldelstvom
Tako se je Koloman Gomboc že kot mladostnik navduševal nad delom z lesom, predvsem pa so ga zanimala ročna dela. Po poklicu ključavničar strojnik ali drugače povedano »mojster za vse«, ki že 20 let dela kot hišnik na Srednji poklicni tehniški šoli, se je s pletenjem košar aktivno začel ukvarjati pred petimi leti.
Obujanje skoraj zamrle tradicije
Iz pintovca – vrbovih šib so nekoč pletli kokošnjake, košare za kokoši nesnice in vrše za ribe, z izdelovanjem teh pa so se tudi najbolj naučili plesti. Ker pa je tovrstna dejavnost skoraj potonila v pozabo, poskuša svoje znanje v sklopu raznih delavnic, prenesti tudi na prihodnje rodove, pa tudi na starejše občane. Mladi ne kažejo zanimanja za tovrstno dejavnost, kdor pa se že zanima, pa misli, da je izdelava enostavna, niti niso vztrajni, pojasni Koloman. Za vsak uspešen začetek kakršnekoli dejavnosti so potrebne osnove – pri pletenju košar je to priprava materiala, rezanje, sortiranje, obdelava šib, vedenje katera šiba je primerna za izdelavo določenega izdelka in šele nato pletenje.
Pot od šibe do pletene košare
Da se sploh lahko loti pletenja, je najprej potrebno priskrbeti material - šibe, katere režejo po koncu vegetacije pa do začetka vegetacije. Vrste vrb, ki jih uporablja so različne – rdeča, rumena, siva, konopljenka, amerikanska in vrba kot takšna sama. Klasične košare za drva in premog se pletejo iz surove nekuhane vrbe, sam pa daje poudarek na kuhano »guljeno« oziroma olupljeno vrbo. Pri tem je šibe potrebno zelo dobro posušiti in skladiščiti v zračnem prostoru, za kar je najprimernejše podstrešje s prirejenim prostorom skozi katerega prehaja zrak, saj v nasprotnem primeru šibe postanejo plesnive.
Vrba nekoč nepogrešljiva na vsakem dvorišču
Pletenje košar je delo, ki so se ga nekoč lotevali pozimi, ko je narava počivala in ni bilo del na poljih. Danes pa to počnejo celo zimo, kar se sproti ne porabi se suši, razloži Koloman, v smehu pa pove: »le podgane in miši ne smejo zraven priti«. Za izdelavo košare porabi približno tri ure, prav toliko za opletanje večje steklenice, pri čemer je potrebno skuhati šibe in narediti vitre, katere izdela na posebnem stroju, starem več kot 50 let. Vrba je nekoč bila nepogrešljiva na dvorišču vsake hiše, saj je bila pomembna za številna opravila, katera bi kmet brez nje težko naredil, saj so šibe uporabljali tudi kot »rezervne dele« pri kmetijski mehanizaciji.
S tepežnico po tazadnji »friškali verte«
V njegovem asortimanu najdemo pletene steklenice, košare, korble, dekorativne namizne košarice in tudi tradicionalni izdelek imenovan »tepežnica«, s katero so kot otroci hodili za Štefanovo in Januševo od hiše do hiše voščit novo leto. Z njo so »friškali verta« po tazadnji, pri čemer so govorili »Friški, friški, zdravi bojte, nika se ne krejgajte, čiglij mate pejneze, pa nejte v oštarijo«, in takrat so dobili hruško, jabolko, predvsem pa so se razveselili, če je padel kakšen Kidrič - aluminijasti denar tistega časa, nasmejano pove Koloman.
Rokodelce enačijo z preprodajalci
Zakonodaja do rokodelcev ni prijazna, saj jih enači z preprodajalci, nejevoljno pojasni Koloman, ki doda, da se iz dopolnilne dejavnosti ne bi dalo preživeti, saj je huda predvsem tuja konkurenca preprodajalcev, ki na stojnicah in drugod svoje izdelke prodajajo po zelo nizkih cenah, katerih si pa sam zaradi stroškov, ki jih sama izdelava terja, ne more privoščiti.
