Med župani vre, zavod brez potrjenega direktorja in finančnega načrta.
V Zdravstvenem domu Gornja Radgona se s koncem junija izteče mandat vršilki dolžnosti direktorice Nataši Osterc Kranjec, kar odpira vprašanje prihodnjega vodenja zavoda in sproža intenzivne razprave med člani sveta zavoda ter občinami ustanoviteljicami.
Razhajanja glede načina odločanja in imenovanja direktorja
Štirje člani sveta zavoda so konec maja zahtevali sklic redne seje sveta zavoda, saj menijo, da jim do takrat ni bilo omogočeno enakopravno odločanje o pomembnih vprašanjih. Kljub temu je predsednica sveta Francka Lavrenčič sklicala korespondenčno sejo.
Po mnenju omenjenih članov to predstavlja kršitev poslovnika in onemogoča enakovredno razpravo, še posebej pri tako ključnih točkah, kot je imenovanje novega direktorja. Poudarjajo, da je odločanje prek elektronske pošte za strateške teme, ki zahtevajo fizično prisotnost, razpravo in preglednost, nedopustno, časa pa je še dovolj.
Na zadnji redni seji, 8. maja, so člani sveta z večino glasov izbrali Mirana Forjaniča kot kandidata za novega direktorja. Svet zavoda je nato odločitev posredoval občinam ustanoviteljicam v soglasje.
Občini Radenci in Apače sta Forjaniču podporo podali, občina Sveti Jurij ob Ščavnici pa je predlog zavrnila. Občina Gornja Radgona bo o soglasju odločala šele 19. junija, čeprav naj bi pristojna kadrovska komisija v Gornji Radgoni že podala soglasje in to predlagala tudi občinskemu svetu.
Situacijo dodatno zapletajo domnevne nepravilnosti v poslovanju zdravstvenega doma, slaba kadrovska slika in neodobren finančni načrt za leto 2025.
Ostra kritika župana Leljaka: Trenutno stanje je porazno
Župan občine Radenci Roman Leljak je izredno kritičen do razmer v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, za katere meni, da so rezultat neposrednega vmešavanja največje ustanoviteljice – občine Gornja Radgona.
Poudarja, da je bil pred dvema letoma zavod še finančno stabilen (z 1,8 milijona evrov presežka), medtem ko naj bi trenutna praksa privedla do netransparentnega delovanja, kjer Gornja Radgona vodi investicije v imenu zavoda, kar po njegovem mnenju ni zakonita praksa.
Leljak opozarja tudi na domnevni sum kršitev zakona o javnem naročanju, še posebej v zvezi z nabavo ultrazvoka: občine so ga financirale šele naknadno, čeprav naj bi bil aparat že leto dni pred tem v uporabi in plačan.
Po njegovem mnenju sedanja vršilka dolžnosti direktorice 'kupuje glasove' občin z obljubami, ki jih mora sicer potrditi svet zavoda v finančnem načrtu.
Glede razhajanj med občinami ustanoviteljicami Leljak trdi, da gre predvsem za razkol med tistimi, ki si prizadevajo za transparentnost in tistimi, ki po njegovih besedah ovirajo zakonito odločanje – pri čemer izrecno omenja občino Gornja Radgona, ki da ni pravočasno uvrstila točke o soglasju kandidaturi Mirana Forjaniča na dnevni red.
Meni, da je to bila zavestna poteza, s katero naj bi se zavleklo imenovanje direktorja do časa, ko bodo nekateri člani sveta na dopustu in tako oslabljeno nasprotovanje sedanji vršilki dolžnosti direktorici.
Leljak prav tako zavrača kakršenkoli sestanek z županjo Gornje Radgone Urško Mauko Tuš, dokler se ne izvede redna seja sveta zavoda. Povabilo županje za srečanje 12. junija razume kot nov pritisk na svet zavoda.
Za zagotovitev stabilnosti po 1. juliju 2025 Leljak napoveduje izpeljavo revizije poslovanja za zadnja štiri leta, ki jo bo vodila občina Radenci.
Radenci in Apače so projekt podprli, Sveti Jurij ne bo financiral svojega deleža. Poleg tega je Leljak zahteval dokumentacijo o sistemizaciji delovnih mest in dodatkih zaposlenim, a do danes tega ni prejel.
Vrzel zadeve ne komentira
Andrej Vrzel, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici, je bil v svojem odgovoru za Sobotainfo zelo kratek. Pojasnil je, da »dokler se situacija v našem javnem zavodu ne razreši, ne bomo podajali o tem nobenih informacij.«
Dodal je, da »iz vaših nedavnih objav izvemo še tisto, kar mi kot ustanovitelji ne vemo.«
Mauko Tuš: Zavod deluje nemoteno, iščemo optimalne rešitve
Županja Urška Mauko Tuš je zavrnila očitke o političnih pritiskih in predstavila svojo plat zgodbe. Poudarja, da si prizadeva za učinkovito in kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev na območju vseh štirih ustanoviteljic. Pomanjkanje zdravnikov je po njenem mnenju nacionalni problem, ki pa da Zdravstveni dom Gornja Radgona za zdaj (še) ne prizadene neposredno.
»Vodstvene negotovosti« ne vidi kot težavo, saj vršilec dolžnosti direktorja opravlja delo v skladu z zakonodajo in pristojnostmi. Po njenem mnenju zavod deluje nemoteno, glavni cilj pa je, da se čim prej imenuje direktor s polnim mandatom.
Glede nesprejetega finančnega načrta pojasnjuje, da je bil njegov sprejem zamaknjen zaradi sprememb v zakonodaji, povezanih z dolgotrajno oskrbo.
Gornja Radgona je izbrala model izvajanja te oskrbe prek zdravstvenega doma, kar pomeni, da morajo biti kadrovske, prostorske in pravne posledice vključene v nov finančni načrt. Zdaj, ko so vse štiri občine potrdile spremembo odloka o ustanovitvi, je treba uskladiti tudi statut zavoda, kar je bilo predmet korespondenčne seje, odgovarja županja.
Korespondenčno sejo zagovarja, saj se je ta nanašala zgolj na formalno uskladitev statuta z že sprejetimi odloki občin. Meni, da nasprotovanje člana sveta zavoda, ki je želel redno sejo, ni utemeljeno, ker bodo vse strateške točke (na primer imenovanje direktorja, sprejem finančnega načrta) tako ali tako obravnavane na naslednji redni seji, ki bo še v juniju.
Za zagotovitev stabilnosti po 1. juliju 2025 županja napoveduje nadaljevanje obstoječih projektov, vključno z gradnjo laboratorija in izvajanjem dolgotrajne oskrbe. Če direktor ne bo imenovan pravočasno, bo zavod vodil vršilec dolžnosti, svet zavoda pa bo imel leto dni časa za imenovanje direktorja. Ključno po njenem je, da občine zagotovijo materialne pogoje in okrepijo sodelovanje.
Steyer: Skrb zaradi kadrov in političnih kupčkanj
Župan občine Apače Andrej Steyer izraža globoko zaskrbljenost nad razmerami. Kadrovska stiska v primarnem zdravstvu je po njegovih besedah alarmantna že sama po sebi, nesoglasja med občinami in vodstvena nejasnost pa jo še poglabljajo, pravi.
Kritičen je do nejasne vizije vodstva in opozarja, da zavod načrtuje investicije brez jasne finančne konstrukcije.
Po njegovih navedbah so bile politične igre sprožene že po prvem razpisu za direktorja. Prvotni dogovor med župani je bil, da se poišče neodvisen in strokovno usposobljen kandidat, ki ni vpet v obstoječe strukture. Namesto tega so se po njegovih besedah pojavile »politične zahteve« po potrditvi trenutne vršilke dolžnosti direktorice.
Oster je do ravnanja nekaterih občin: po njegovem mnenju Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici ne ravnata odgovorno, ampak se uklanjata interesom in govoricam.
Kritizira tudi obtožbe, da bi lahko občina Apače z novim direktorjem »privatizirala« zavod – kar označuje za »gostilniške nebuloze«, ki so se po njegovih besedah razširile tudi med funkcionarje.
Glede korespondenčne seje Steyer poudarja, da se z njo onemogoča razprava o ključnih vsebinah (na primer poraba presežka sredstev) in da predsednica sveta zavoda zavrača utemeljene argumente članov. Zahteva po redni seji je zanj legitimna, saj da ta omogoča odprto in odgovorno odločanje, medtem ko dopisno odločanje vodi v netransparentnost in zlorabe.
Za zagotovitev stabilnosti po 1. juliju 2025 Apače zahtevajo takojšnje ukrepanje: sklic redne seje, imenovanje direktorja oziroma vršilca dolžnosti, sprejetje statuta in delujoče vodstvo. Če se bo predsednica še naprej izogibala zakonitemu postopku, napoveduje uporabo pravnih sredstev. Ob tem izraža vizijo, da bi Zdravstveni dom Gornja Radgona s pravo ekipo lahko postal eden najboljših javnih zavodov v regiji.
Predsednica sveta zavoda Francka Lavrenčič se na vprašanja Sobotainfo do objave članka ni odzvala.
